Novorojenček v družino prinese neizmerno veselje, ljubezen in nove izkušnje. Vendar pa poleg radosti starši pogosto naletijo tudi na manj prijetna presenečenja, med katerimi je zaprtost pri dojenčku ena najpogostejših skrbi. Ko se dojenček ob odvajanju blata zvija v bolečinah in joka, je to stresno obdobje tako za malčka kot za starše. Pomembno je razumeti, da je zaprtost pogosta težava, ki jo je v večini primerov mogoče uspešno obvladati z ustreznimi ukrepi.
Kaj je zaprtje in kako ga prepoznati pri dojenčku?
Zaprtje je, ko gre za spremembo v pogostosti, velikosti in gostoti odvajanja blata. Pri zdravih dojenčkih se pogostost odvajanja blata manjša s starostjo. V prvih tednih po rojstvu lahko odvajajo kar štirikrat na dan, nekateri tudi po vsakem obroku. To se do drugega leta zmanjša na povprečju 1,7 odvajanj na dan, pri četrtem letu starosti pa na 1,2, kar je enako kot pri odraslih osebah. Splošna definicija zaprtja je pogostost odvajanja blata manj kot dvakrat na teden, pri čemer je blato trdo, suho, podobno peletom ali z razpokami na površini.
Zaprtje pri novorojenčkih in dojenčkih je pogost in popolnoma normalen pojav, ki ga zdravniki hitro prepoznajo. Mnogi mladi starši so zaradi zaprtosti svojih otrok zaskrbljeni in obiščejo pediatra ali pediatričnega gastroenterologa. Zaprtje je pogost pojav, ki ga prepoznajo pri približno 30 % dojenčkov, z enako pojavnostjo pri deklicah in dečkih. Okrog 15 % otrok je zaprtih do šestega meseca.
Prepoznavanje zaprtja pri dojenčku je ključno za pravočasno ukrepanje. Glavni znaki, na katere morate biti pozorni, so:
- Trdo blato: Blato je suho, podobno peletom ali grudicam.
- Bolečina med odvajanjem: Dojenček joka, se zvija ali kaže znake neugodja med iztrebljanjem.
- Redko ali manj pogosto odvajanje: Odvajanje blata je manj pogosto kot običajno za vašega otroka, pogosto manj kot dvakrat tedensko.
- Napenjanje in trd trebušček: Dojenček je vidno napihnjen in nelagoden.
- Razdražljivost in nelagodje: Splošno slabo počutje in povečana razdražljivost.
- Odvajanje, ki traja dlje kot 10 minut in je naporno: Dojenček se močno napenja, a mu ne uspe izločiti dovolj blata.
- Pojavljanje krvi na površini blata: Lahko nastane zaradi poškodb zadnjične odprtine ob odvajanju trdega blata.
- Uhajanje blata: Ob trdem blatu se lahko zgodi, da uhaja tekoče blato, kar lahko povzroči madeže na plenički ali spodnjem perilu.
- Bruhanje: V hujših primerih lahko zaprtje povzroči tudi bruhanje.
- Manjši apetit: Zaradi bolečin ali nelagodja lahko dojenček manj je.
- Pomanjkanje energije: Splošno slabo počutje.
Pri dojenih otrocih je zaprtost manj pogosta. Mamino mleko deluje kot naravno odvajalo, zato je njihovo blato nežno rumene barve in večinoma mehko. Dojeni novorojenčki večinoma odvajajo takoj po hranjenju, medtem ko starejši lahko zdržijo več dni brez umazane pleničke. Dokler je blato mehko, ne gre za zaprtje. Če ste pred kratkim nehali dojiti in otroka privajate na nadomestno mleko, lahko opazite nekatere spremembe pri odvajanju blata otroka. Lahko postane gostejše, trše ali spremeni barvo, hkrati pa ima lahko otrok tudi težave z vetrovi.
Vzroki za zaprtje pri dojenčkih in otrocih
Vzroki za zaprtje so lahko organski ali funkcionalni (praktični). Organski dejavniki so izjemno redki in se pojavijo pri manj kot 5 % dojenčkov ter morajo biti klinično dokazani. Mednje spadajo:
- Hirschsprungova bolezen: Prirojena bolezen, pri kateri določeni del črevesa nima živčnih celic, kar ovira premikanje blata.
- Hipotiroza: Zmanjšana aktivnost ščitnice.
- Hiperkalcemija: Previsoka raven kalcija v krvi.
- Spina bifida ali spina bifida occulta: Hrbtenični defekt.
- Zdravila, ki zapirajo (npr. opijati): Še posebej pri otrocih z razvojnimi ali vedenjskimi motnjami.
Funkcionalni dejavniki so veliko bolj pogosti in so vzrok za zaprtje pri več kot 95 % otrok. Na zaprtje otroka tako lahko vpliva:
- Zadrževanje blata: Zaradi bolečin, ki mu jih odvajanje povzroča, se otrok boji kopalnice ali se izogiba stranišču. Nekateri celo nočejo prekiniti igre zaradi predhodnih izkušenj in raje »potrpijo«.
- Težave z navajanjem na samostojno uporabo stranišča ali kahlice: Če ste otroka prehitro začeli navajati na kahlico ali stranišče, se lahko otrok upre in začne zadrževati blato. Potreba po odvajanju lahko tako iz uporniškega dejanja hitro preraste v nezavedno težavo, ki jo je težko odpraviti.
- Spremembe v prehrani: Otroci, ki ne zaužijejo dovolj vlaknin, zelenjave in tekočine, imajo večje možnosti za zaprtje. Ta težava je velikokrat prisotna pri prehodu na tršo hrano med četrtim in šestim mesecem starosti. Živila, ki lahko zapirajo, so banane, riž, kuhan korenček in čokolada.
- Spremembe v dnevni rutini: Kakršna koli sprememba v otrokovem življenju lahko vpliva na njegovo presnovo. To vključuje potovanja, vremenske spremembe, selitev ali splošni stres, velikokrat pa na zaprtost vpliva tudi začetek obiskovanja vrtca. Nekateri otroci ne želijo uporabljati javnih stranišč, kar dodatno prispeva k zaprtosti.
- Alergija na kravje mleko ali laktozna intoleranca: Ti stanji lahko vplivata na zaprtost, prav tako pa tudi prekomerno uživanje mlečnih izdelkov.
- Prehanjevanje z nadomestnim mlekom: Dojenčki, ki se ne dojijo, so bolj nagnjeni k zaprtosti, saj je nadomestno mleko gosto in je velikokrat težko prebavljivo. Pomembno je, da je formula, ki jo uporabljate, primerna za dojenčke in blagodejno vpliva na njihov presnovo. Pri pripravi nadomestnega mleka je ključno, da se najprej nalije voda, šele nato se doda prašek, da se zagotovi ustrezna količina tekočine.
- Premalo telesna dejavnost: Če se otrok ne giblje dovolj in pogosto sedi, lahko to povzroči zaprtost. Telesna dejavnost pospeši metabolizem, zato lahko pomanjkanje vadbe vodi do upočasnjene prebave.
- Dedovanje: Otroci, ki imajo sorodnike s podobnimi težavami, so bolj nagnjeni k zaprtju.
Napihnjenost pri novorojenčkih in dojenčkih
Napenjanje je težava, ki se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju otroka, od novorojenčka pa do 18. leta starosti, ne prizanese pa niti odraslim. Moteče je še posebej tedaj, ko se poleg plinov pojavljajo še krči in bolečine v trebuhu.
Kdaj se napenjanje že lahko pojavi pri najmlajših?
Napenjanje in vetrovi v sklopu »trebušnih kolik« pri dojenčku se lahko pojavijo že takoj po rojstvu, večinoma pa med drugim in tretjim tednom starosti. Kolike nastopijo pri enem od petih otrok, pojavljajo se pri obeh spolih, pogosteje pa pri fantkih. Kolike se pojavljajo tako pri dojenih otrocih kot pri tistih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami. Pri večini otrok je najhuje v šestem tednu starosti. Dojenček ima nenadne napade krčev (kolik) v trebuščku, ki jih spremlja neutolažljiv nemir in jok. Dojenčkove kolike starše zelo prestrašijo.
Znaki napenjanja pri novorojenčkih:
Dojenček s trebušnimi krči glasno joka, je nemiren, krči kolena, pogosto ima vetrove, lahko stiska pesti, v obraz je rdeč, okrog ust pa je bled in se ga ne da potolažiti. Joka lahko tudi do dve ali tri ure skupaj, med jokom pa hlastno išče bradavico ali dudo, ki pa jo že v naslednjem trenutku zavrne. Včasih mu uspe zadremati za nekaj trenutkov, a se prav kmalu predrame s hudim jokom. Le začasno mu odleže po odvajanju blata ali zraka.
Vzroki za dojenčkove kolike:
Vzroki za dojenčkove kolike še niso dokončno pojasnjeni, verjetno pa jih je več: nerazvitost prebavil pri dojenčku, pospešeno gibanje črevesa (peristaltika), preveliko zaužitje zraka ob hranjenju dojenčka, preveč mlečnega sladkorja (laktoze) v hrani, premajhna ali prevelika luknjica na dudi in zato prekomerno ali premalo hranjenja pri dojenčku. Običajno se kolike pojavljajo v poznem popoldanskem času ali zgodnjem večernem času, minejo pa same od sebe po štirih ali petih mesecih starosti.
Diete in prilagojena mleka pri kolikah:
Če mati otroka s kolikami doji, dieta pri materi ni potrebna, razen če je pri dojenčku dokazana alergija na hrano. Če pa dojenček ni dojen in je hranjen z mlečno formulo, pa se priporočajo »AC« mlečne formule, kar pomeni »proti kolikam«. Njihova značilnost je, da imajo manj mlečnega sladkorja, obstajajo pa tudi take, ki imajo poleg znižane vsebnosti mlečnega sladkorja dodane tudi prebiotike in maščobe, ki delujejo proti kolikam ter mehčajo blato.
Kako pomagati dojenčku pri zaprtju in napihnjenosti?
Na razvoj otroka vplivajo mnogi biološki, psihološki in družbeni dejavniki, ki lahko tudi prispevajo k zaprtosti, če otroku povečajo stres. Najpomembnejše je, da otroku zagotovite mirno okolje za rast in razvoj ter redno spremljate polne pleničke in obiske stranišča.
Domači ukrepi in spremembe navad:
- Uživanje več tekočin: Pri zaprtju je blato trdo in suho. Tekočine ga zmehčajo, s tem pa je odvajanje lažje in brez bolečin. Voda je priporočljiva, pri starejših lahko vpeljete tudi čaj. Če dojenčka hranite s formulo, preverite pripravo. Morda ne dodate dovolj vode ali dodate preveč praška.
- Pogostejše dojenje: Če dojenčka dojite, lahko poskusite dojiti večkrat na dan. Pred tem se vsekakor pogovorite z zdravnikom. Dodatno pomaga večji vnos vlaknin v mamini prehrani.
- Zamenjajte nadomestno mleko: Če dojenčka hranite s formulo po steklenički, se posvetujte s svojim pediatrom in jo zamenjajte za primernejše nadomestno mleko, ki vsebuje več laktoze ali delni hidrolizat mlečnih beljakovin, ali pa posebnih formul z oznako IT (intestinalni transport).
- Povečajte vnos vlaknin: Vlaknin naše telo ne more prebaviti, a se vseeno trudi. Pri tem pospeši metabolizem, kar blagodejno vpliva na zaprtje. Na otroški jedilnik za otroke po 6. mesecu starosti dodajte vedno več trde hrane, predvsem sadje, zelenjavo, žita in stročnice. Za vašega najmlajšega je najboljše začeti z jabolki, hruško ali grahom. Izogibajte se živilom, ki zapirajo, kot so banane, čokolada, kuhan korenček in beli riž.
- Redna telesna dejavnost: Spodbujajte svojega otroka, da se čim več giblje. Telesna dejavnost namreč pospeši metabolizem. Pri dojenčkih lahko pomagaš tudi sama - premikaj nogice in masiraj trebušček. To bo sprostilo mišice in pospešilo prebavo.
- Ustvari rutino odvajanja: Obisk kopalnice ali sedenje na kahlici je lahko izjemno zahtevno za otroka, še posebej, če sta prisotna strah ali bolečina. Ustvarite navado odvajanja, ki bo otroka pomirila in spodbudila k obisku stranišča, hkrati pa ne bo pozabil nanj. Najboljši čas za to je po obroku, saj hrana v želodcu spodbudi črevesje, da se premakne. Bodite potrpežljivi.
- Topla kopel: Lahko pomaga sprostiti mišice.
- Masaža trebuščka: Nežna masaža v smeri urinega kazalca lahko pomaga pri sprostitvi mišic in pospeševanju prebave.
5 masažnih gibov za dojenčke za lajšanje kolik pri novorojenčkih in dojenčkih | AAP
Kdaj je potreben obisk zdravnika?
Večinoma je zaprtje kratkotrajna in nenevarna težava, ki na otroku ne pusti dolgotrajnih posledic. Vendar se lahko zgodi, da težava ne izgine in se razvije v kronično zaprtje. V tem primeru lahko vodi do hujših težav, ki jih lahko z zgodnjo diagnozo preprečiš.
Pri zaprtju, daljšem od dveh tednov, je obisk zdravnika nujen, še posebej pri otroku, ki:
- Ima povišano temperaturo.
- Zavrača hrano.
- Izgublja telesno težo.
- Ima sledi urina na spodnjem perilu/pleničkah.
- Ne napreduje in se razvija po pričakovanjih.
- Ob odvajanju na površini blata opazite kri (svežo kri ali blato črnega, katranastega videza).
- Prisotno je bruhanje.
- Ob trdem čepu se pojavi driska ali močni krči.
- Vzrok zaprtja ni znan.
- Gre za zaprtje pri novorojenčku ali zelo majhnem dojenčku.
Pri kroničnem zaprtju lahko otrok, še posebej starejši, preide v začarani krog, iz katerega se težko reši. Ker starši prepozno prepoznajo znake zaprtja, ima lahko otrok že več mesecev težave, ki pustijo dolgotrajne posledice. Čas zdravljenja je večinoma tako dolg kot obdobje zaprtja in le uspešno zdravljenje lahko prekine krog. Pri kroničnem zaprtju lahko otrok razvije boleče razpoke na koži okoli zadnjika, kratkotrajno zadrževanje blata ali uhajanje blata.
Zdravljenje zaprtja z zdravili in pripomočki
Če domači ukrepi ne zadostujejo, so na voljo različna zdravila in pripomočki, ki lahko pomagajo pri lajšanju zaprtja. Pomembno je, da se pred uporabo kateregakoli zdravila posvetujete s pediatrom.
- Osmotska odvajala: Kot so raztopine z laktulozo (npr. Lactecon, Portalak, Prorektal), ki z vezavo vode v črevesju mehčajo blato. Laktuloza ima tudi prebiotski učinek.
- Svečke z glicerolom: Mehčajo blato in povečajo njegovo drsljivost, primerne za akutno zaprtje.
- Lecicarbon svečke: Spodbujajo gibanje črevesja z razvojem ogljikovega dioksida, ne povzročajo pa draženja ali krčev. Uporaba je primerna za različne oblike zaprtja.
- Sredstva za povečanje volumna blata: Kot je polietilen glikol (npr. Macrobalans 6g za otroke), ki vežejo vodo in mehčajo vsebino črevesja. Potrebno jih je zaužiti skupaj z vodo.
- Kontaktna odvajala: Kot so tablete z bisakodilom (Dulcolax, Verolax), vendar je njihova uporaba pri otrocih vedno pod zdravniškim nadzorom. Rastlinska kontaktna odvajala niso primerna za otroke.
- Probiotiki in prebiotiki: Lahko pozitivno vplivajo na črevesno floro in prebavo.
Pomembno opozorilo: Nikoli ne zdravite zaprtja pri otroku z zdravili brez predhodnega posveta s pediatrom.
Z razumevanjem vzrokov, pravočasnim prepoznavanjem znakov in dosledno uporabo ustreznih ukrepov lahko starši učinkovito pomagajo svojim dojenčkom in otrokom pri premagovanju zaprtosti in napihnjenosti ter tako zagotovijo boljše počutje in razvoj celotne družine.
tags: #zaprtost #in #napihnjenost #novorojencek