Pravilna prehrana v prvem letu življenja dojenčka predstavlja eno najpomembnejših in najdaljših naložb v njegovo prihodnje zdravje. Vpliv zgodnjega prehranjevanja sega daleč v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje. Dojenje, ki mu sledi skrbno uvajanje dopolnilne prehrane, je ključnega pomena za zagotavljanje optimalnega razvoja in dolgoročnega zdravja.
Dojenje: Temelj zdravega začetka
Dojenje je naraven in idealen način hranjenja dojenčka, ki zagotavlja vse njegove potrebe za rast in razvoj v prvih šestih mesecih življenja. Izključno dojenje v tem obdobju pomeni, da dojenček prejema le materino mleko, brez dodatnih tekočin ali hrane, razen morda prečiščene vode ali tekočin na vodni osnovi. Matere naj v tem obdobju skrbno upoštevajo prehranska priporočila, saj uravnotežena in raznolika prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka.
Materino mleko je izjemno dobro prebavljivo in vsebuje esencialne sestavine, kot so sladkorji, lahko prebavljive beljakovine, maščobe, vitamini in rudninske snovi. Poleg tega vsebuje ključne sestavine, ki vplivajo na otrokovo odpornost, kot so protitelesa, ter druge pomembne komponente, kot so oligosaharidi, nukleotidi, encimi in citokini. Materino mleko ima tudi optimalno razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami ter ustrezno količino dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki so ključne za razvoj otrokovih možganov in ostrino vida.
Sestava materinega mleka se spreminja tudi med samim hranjenjem, kar zagotavlja, da dojenček dobi optimalno količino hranil v različnih fazah podoja. Dojenje je tudi praktično, saj mati in oče privarčujeta čas in denar, ki bi bil sicer porabljen za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropsko združenje za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) priporočata izključno dojenje prvih šest mesecev življenja. Dojenje se priporoča vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, nato pa, dokler to še želita mati in otrok, saj zanj ni zgornje časovne omejitve.
Podpora dojenju in ukrepanje ob težavah
V primeru, da mati ne more ali ne želi dojiti, je pomembno, da se izognemo slabi vesti ali občutku neuspeha. Dojenje je le eden od vidikov materinstva, in kadar ni mogoče, obstajajo ustrezne alternative. Kadar ima mati premalo mleka, je ključna ustrezna podpora medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep, po posvetu v otroški posvetovalnici, naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Kadar zaradi medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali ne želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. Začetno mleko je namenjeno zdravim dojenčkom v prvih šestih mesecih starosti, nadaljevalno mleko pa zdravim dojenčkih od šestega meseca starosti dalje. Pomembno je, da se nadaljevalnega mleka v prvih šestih mesecih ne uporablja kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri tej starosti. Pri pripravi nadomestkov za materino mleko je ključno, da vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico. Priporočamo izogibanje pripravi nadomestkov iz kravjega mleka, saj bi bilo treba dodati številne sestavine, in kljub temu bi mu primanjkovalo pomembnih vitaminov, železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Pri otrocih, ki dobivajo mlečno formulo in imajo kolike, se svetujejo posebne mlečne formule, ki zmanjšujejo kolike (oznaka "AC" - anti kolikam). Te vsebujejo lahko prebavljive ogljikove hidrate ter posebej prilagojeno količino laktoze, kar preprečuje fermentacijo laktoze v debelem črevesu in s tem nastajanje kolik, plinov in vetrov. Druge mlečne formule poleg prilagojene vsebnosti laktoze vsebujejo tudi prebiotike in posebne maščobe, ki mehčajo blato, in so primerne za dojenčke s kolikami in zaprtjem.
Kako se dojiti | wikiHow vpraša svetovalko za dojenje
Uvajanje dopolnilne prehrane: Postopen prehod k raznolikosti
Po dopolnjenem 4. mesecu, vsekakor pa pred dopolnjenim 6. mesecem starosti, se prične uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko namreč ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički.
Novo živilo se mu sprva ponudi enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo.
Po novih prehranskih smernicah naj bi dopolnilno prehrano uvajali z nekoliko drugačnim vrstnim redom kot do sedaj. Najprej se priporoča uvajanje zelenjavnega obroka, to so zelenjavne, nato zelenjavno-krompirjeve in zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice (sprva belo, nato rdeče meso). Sledi uvajanje mlečno-žitnih in nato žitno-sadnih kašic. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa že glutenske. Uvajanje novih hranil mora biti postopno, v enotedenskih presledkih, medtem pa naj starši opazujejo otroka zaradi morebitne preobčutljivostne reakcije.
Priporoča se najprej uvajati nizkoalergogena živila, kot so od zelenjave korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba, nato riž, koruzni kosmiči, ter sadne kašice (jabolka, hruške, banane). Jajčni rumenjak se priporoča uvajati šele po šestem mesecu starosti, kar velja tudi za ribe. Jajčni beljak, morski sadeži ter med pa se priporočajo šele po prvem letu starosti. Enako velja za kravje mleko, ki se ga svetuje uvajati kot glavni napitek šele po prvem letu starosti. Približno po 10. mesecu starosti ponudimo otroku kruh. Dodajanje sladkorja in soli se priporoča šele po prvem letu starosti.
Zaznavanje okusov in vpliv prehrane matere
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz "okus" v širšem pomenu zajema aromo (kombinacijo vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično popije več materinega mleka.
V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja. Staršem je treba pojasniti, da je zavračanje novih živil, npr. zelenjave, normalno. V primeru, da 6- do 10-mesečni dojenček ob uvajanju nove zelenjave ne mara, je treba vztrajati in mu to zelenjavo na nevsiljiv način ponuditi zaporedno vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Po 8 ponovitvah se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Vemo, da 85 % staršev po treh neuspešnih poskusih nudenja zelenjave odneha, ker sklepajo, da je otrok ne mara. Tako starši ne izkoristijo potenciala in pripravljenosti dojenčka za navajanje in sprejemanje novih okusov. Dojenčka je treba navaditi na čim manj sladka in slana živila in napitke, saj ga je pozneje mnogo teže odvaditi od takih živil. Malčku smemo dati sladkor v koncentrirani obliki (npr. sladoled, sladico) šele, ko je spoznal in osvojil raznovrstne okuse zelenjave in sadja.
Prehranske smernice in posebna priporočila
Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira) v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti.
Glede dojenja veljajo enaka priporočila za vse dojenčke, tudi za tiste s povečanimi tveganji za alergije (če imata mati, oče ali brat/sestra dokazano alergijo). Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine (kozje, ovčje, kobilje mleko) ter sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo. Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil, kot so npr. jajca, ribe, arašidi zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih, ki imajo večje tveganje za razvoj alergijske bolezni. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni.
Po približno 10. do 12. mesecu starosti se otrok že lahko privadi na kompletno družinsko prehrano, z izjemo medu, jajčnega beljaka, morskih sadežev in kravjega mleka, kar priporočamo šele po prvem letu starosti.
Izogibanje določenim živilom in pijačam
Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Med živila, ki jih je priporočljivo omejiti ali se jim izogniti, spadajo:
- Sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem: bonboni, čokoladni in kakavovi namazi, sladice, sladkarije, slaščice, sladka živila, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem, ipd.
- Živila, ki vsebujejo trans maščobne kisline: predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati, živila, ki so segreta ali ocvrta pri temperaturah nad 120°C.
- Kravje mleko in mlečni izdelki kot samostojni napitek ali v večjih količinah pred prvim letom starosti.
- Školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (npr. jetrcam, jetrnim paštetam, ki lahko vsebujejo več živega srebra).
- Med pred prvim letom starosti zaradi tveganja za botulizem.
Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke). Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje).
Posebna prehranska priporočila in izogibanje restriktivnim dietam
Slovensko združenje za pediatrijo kot tudi Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) svetujeta, da se otroci do svojega 18. leta starosti prehranjujejo raznoliko, torej da uživajo mešano in uravnoteženo hrano. Priporočila upoštevajo fiziološki razvoj otroka.
Vegetarijansko prehrano v dojenčkovem obdobju odsvetujemo, saj že majhne nepravilnosti v sestavi prehrane lahko vodijo v pomanjkanje posameznih osnovnih prehranskih sestavin in tako škodujejo otrokovemu zdravju. Če starši izrazito vztrajajo pri vegetarijanski prehrani, jim svetujemo, naj njihov otrok popije vsaj pol litra materinega mleka ali mlečne formule dnevno. V tem primeru svetujemo tudi redne zdravniške kontrole. Vegansko in makrobiotično prehrano pa absolutno odsvetujemo, saj nista primerni za dojenčka.
Če dojenček oziroma otrok ne uživa raznovrstne prehrane, kot jo predpisujejo smernice, so lahko posledice različne. Odvisne so od več dejavnikov, predvsem od otrokovega načina prehranjevanja. Bolj kot se prehranjujemo restriktivno, večje je tveganje za pomanjkanje določenih hranil. Posledično je tudi večje tveganje za pojav različnih zdravstvenih zapletov kot npr. slabokrvnost, nevrološke okvare, zaostanek v rasti, znižana kostna gostota idr. Veliko zdravstvenih zapletov se lahko pokaže šele kasneje, ko je otrok že polnoleten, predvsem če nadaljuje z istim restriktivnim načinom hranjenja.
Starše, ki razmišljajo o brezmesnem prehranjevanju otrok, je potrebno opozoriti na vse slabosti tovrstnega restriktivnega prehranjevanja. V kolikor starši kljub vsemu vztrajajo pri svoji odločitvi, svetujemo, da naj otrok v vrtcu ali šoli dobi normalno hrano, doma pa brezmesno. Oziroma če starši kljub vsemu vztrajajo na povsem brezmesni prehrani, absolutno svetujemo redne preglede pri izbranem pediatru in kliničnem dietetiku.
Vloga družbe in okolja pri spodbujanju dojenja
Dojenje je pomemben prispevek k zdravju, blaginji in trajnosti. Družina z dojenjem prihrani, kar pripomore k zmanjševanju revščine in pomaga pri zagotavljanju blaginje. Delodajalci imajo manj stroškov, ker so dojeni otroci bolj zdravi in imajo njihovi starši manj bolniških odsotnosti. Dojenje pozitivno vpliva na družbo na vseh ravneh. Odgovornost za zaščito in spodbujanje dojenja ter za podporo ženskam pri optimalnem dojenju nosi celotna družba. Dojenje pomaga tudi pri varovanju okolja, saj pospešen razvoj in intenzivno trženje nadomestkov materinega mleka že skoraj 200 let ogrožata tako dojenje kot okolje.
UNICEF-ov kotiček za dojenje je prostor, kjer lahko mati varno in v miru podoji svojega otroka ali izbrizga mleko. Prostor naj bo dovolj velik, da zagotavlja udobno namestitev matere in otroka ter vsebuje minimalno nujno potrebno opremo. Zaželeno je, da je v prostoru (ali takoj zraven) na voljo umivalnik s tekočo vodo zaradi potrebe po previjanju otrok. Prostor naj bo osvetljen in ogrevan, v poletnih mesecih primerno ohlajen. Zasnovan naj bo tako, da družini nudi zasebnost pri dojenju in previjanju. Kotiček za dojenje naj bo označen. Oznaka naj bo na vidnem mestu, z jasnim sporočilom in po potrebi dodanim napisom. Vrsto oznake lahko ponudnik izbere tudi po lastni presoji. Oznaka mora biti v skladu z Mednarodnim kodeksom o trženju nadomestkov materinega mleka. Pri opremi kotička za dojenje in izboru informativnih gradiv za matere/starše, ki so na voljo v prostoru, je potrebno upoštevati pravila Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka. Dojenje ni odvisno samo od žensk - naj velja, da podporo doječim materam nudimo vsi: družina, zdravstveno osebje, lokalne skupnosti in tudi širša javnost.