Dojenje je eno najlepših in najbolj naravnih doživetij, ki ga lahko deli mati s svojim otrokom. Vendar pa to obdobje prinaša s seboj tudi številne odgovornosti in skrb za lastno zdravje, ki neposredno vplivata na dobrobit dojenčka. Pomembno je, da se mamica po porodu ne obremenjuje s težo in telesom, saj potrebuje svoj čas, da se telo povrne v prvotno stanje. Bolj kot na to naj se zaradi svojega zdravja in zdravja otročka osredotoči na pravilno in zdravo prehrano, zadostno količino popite vode in gibanje na svežem zraku. Ta članek ponuja smernice za optimalno skrb med dojenjem, s poudarkom na prehrani, vnosu tekočine in varnem jemanju zdravil.
Prehranske smernice za doječo mater
Zdrava in uravnotežena prehrana je ključnega pomena za zagotavljanje vseh potrebnih hranil tako za mater kot za otroka. Osredotočite se na zdrava živila, ki vsebujejo energijske vrednosti, zaradi katerih bosta vaše počutje in fizična zmogljivost na vrhuncu. To so recimo beljakovine, ki jih najdete v mesu in mesnih izdelkih, fižolu, leči, morskih plodovih ipd. Izbirajte tudi polnozrnate žitarice, uživajte veliko različnega sadja in zelenjave, pri čemer pa bodite pozorni, da živila pred uživanjem dobro operete zaradi morebitnih ostankov pesticidov.
Posebno pozornost namenite živilom, obogatenim z železom in kalcijem. Pri tem vam bodo v pomoč živila, kot so zelenolistnate solate (blitva, špinača, zelena solata, motovilec, rukola …) in suho sadje. Poleg je dobro popiti tudi kozarec limonade ali drug vir vitamina C, saj se železo najbolje absorbira, če ga užijemo skupaj z njim. Dober vir kalcija pa so ravno tako temno zelene listnate zelenjave in mlečni izdelki, na primer mleko, jogurti, kefir ipd.
Če menite, da s prehrano ne uspete zaužiti dovolj raznolikih vitaminov in mineralov, se posvetujte z zdravnikom o jemanju nadomestkov ali prehranskih dodatkov, ki vsebujejo vitamine ali minerale, ki vam jih primanjkuje. Najpogosteje so to železo, vitamin D, cink, magnezij ali vitamin B-12.
Pomembnost vnosa zadostnih količin tekočine
Dehidracija je lahko skrita težava, ki močno vpliva na počutje doječe matere in na tvorbo mleka. Odrasel človek naj bi čez dan spil od dva do tri litre tekočine (tekočina in tekočina, zaužita s hrano). Človeško telo namreč čez noč v času spanja izloči kar približno 0,5 do enega litra tekočine. Čez dan večkrat izločamo iz telesa, s čimer odpravimo še nekaj tekočine, dodatna izguba pa gre tudi z dojenjem. Zato je potrebno biti pozoren, da se v telo vnese dovolj tekočine, da ne pride do dehidracije telesa, kar vodi v dodatne težave, kot so slabo počutje, utrujenost, glavoboli itd. Pri močnem potenju in v vročih poletnih dneh upoštevajte povečane potrebe po tekočini. Pijte večkrat po malo.
Najprimernejša izbira tekočine za žejo so pitna voda, nesladkani zeliščni in sadni čaji ter mineralna voda z nizko vsebnostjo mineralov. Izogibajte se pitju sladkanih pijač in sokov, ravno tako kofeinskim izdelkom. Opazujte barvo urina, ki naj bi bila svetla.
Nasvet: Vsakokrat, ko nameravate podojiti svojega dojenčka, si v bližino postavite kozarec vode, da jo boste med dojenjem popili.
Živila, ki se jim je potrebno tekom dojenja izogibati ali jih omejiti
Medtem ko je uravnotežena prehrana ključna, obstajajo tudi živila in pijače, ki jih je med dojenjem priporočljivo omejiti ali se jim popolnoma izogniti:
- Alkohol: V obdobju, ko dojite otroka, je potrebno imeti ničelno toleranco do pitja alkohola. Alkohol lahko preide v materino mleko in negativno vpliva na razvoj otroka.
- Kofein: Kofein je potrebno omejiti, saj lahko njegova vsebnost v materinem mleku vznemiri otroka in vpliva na njegov spanec. To vključuje kavo, črni in zeleni čaj ter nekatere energijske pijače.
- Živila, ki povzročajo napenjanje: Nekatere mamice ugotovijo, da določena živila povzročajo napenjanje ali kolike pri dojenčku. Med pogosto omenjena živila spadajo stročnice (fižol, leča, grah), čebula, česen, brokoli, cvetača, zelje, kumare in gazirane pijače. Če opazite povezavo med uživanjem določenega živila in nelagodjem pri otroku, ga lahko poskusite začasno izločiti iz svoje prehrane.
- Alergeni: Čeprav ni priporočljivo preventivno izločati živil, ki so pogosti alergeni (kot so jagode, citrusi, oreščki, morski sadeži, jajca, pšenični izdelki), je dobro biti pozoren na morebitne reakcije pri otroku. Če sumite na alergijo, se posvetujte s svojim zdravnikom ali pediatrom.
- Ostra in močno začinjena živila: Prekomerna uporaba ostrih začimb lahko spremeni okus mleka in v redkih primerih povzroči razdražljivost pri otroku.
Pomembno je poudariti, da se odziv na določena živila lahko razlikuje od otroka do otroka. Ključno je opazovanje lastnega otroka in posvet s strokovnjakom, če se pojavijo dvomi ali težave.
Dojenje in zdravila: Varnost na prvem mestu
Veliko doječih mater se po porodu srečuje z zdravstvenimi težavami, ki zahtevajo zdravljenje z zdravili. Skrb za novorojenčka je pogosto postavljena pred skrbjo za lastno zdravje, vendar je pomembno vedeti, da je v večini primerov mogoče najti varno rešitev.
Glavna skrb mater ob uporabi zdravil med dojenjem je vpliv zdravil na zdravje in razvoj dojenčka. Najpogosteje dojenja med zdravljenjem ni nujno prekinjati, še manj pa se sme ukinjati zdravljenje matere ob resnih zdravstvenih težavah. Ob resnejših zdravstvenih težavah mora doječo mater vedno pregledati zdravnik. Za večino obolenj imamo na voljo zdravila, pri uporabi katerih je dojenje možno in uporaba zdravil predstavlja bistveno večjo korist za dojenčka, kot je tveganje za nastanek neželenih učinkov zaradi zaužitega zdravila preko materinega mleka.
Zdravljenje doječih mater vedno stremi k zmanjševanju tveganja za dojenčka, pri čemer se vedno pretehta koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater. Zdravljenje je individualno, upošteva se tudi zdravstveno stanje matere in otroka, starost in razvitost otroka. V določenih primerih lahko manjšo izpostavljenost zdravilu pri doječem otroku dosežemo tako, da mati vzame zdravilo tik po dojenju ali tik, preden se pričakuje, da bo dojenček imel daljše obdobje spanja.
Prvi nasvet lekarniškega farmacevta je običajno nefarmakološke narave, če zdravstveno stanje to dopušča. Pri glavobolu je torej priporočljivo, da najprej poskusite s počitkom in pitjem tekočine. Pri zaprtju pa s povečanim vnosom prehranskih vlaknin in redno telesno dejavnostjo.
Kadar je potrebno zdravljenje, posegamo po učinkovinah, za katere je znano, da se v materino mleko izločajo v majhni količini in se pri doječih materah že dalj časa uporabljajo, kot so paracetamol pri bolečini in vročini ali ibuprofen pri močnejših bolečinah, namesto acetilsalicilne kisline (aspirina). Težave pri blažjih zdravstvenih težavah (npr. prehlad, bolečina, zamašenost nosu, ustrezna laktacija, prebavne težave …) lahko uspešno odpravimo, tako da ni tveganja za doječega otroka oziroma je le-to čim manjše.
Ljudje zdravila rastlinskega izvora pogosto razumejo kot naravna in popolnoma varna, zato po njih pogosto posegajo tudi nosečnice in doječe matere. Splošno priporočilo velja, da je potrebna previdnost pri uporabi zdravil med nosečnostjo in dojenjem, enako pa velja tudi za uporabo zdravilnih rastlin v tem obdobju. Odsvetovana je na primer uporaba drog z delovanjem na maternico (žajbelj, pelin, brin, glog) ali drog s pirazolidinskimi alkaloidi (gabez, lapuh, repuh) ter odvajal z antrakinonskimi glikozidi (sena, krhlika, rabarbara, aloja) ali drog z učinkom na hormonski sistem (sladki koren, cimcifuga, žen-šen).
Določene zdravilne rastline pa se že tradicionalno uporabljajo pri doječih materah (npr. v ljudski medicini se zeli navadnega sporiša, plodovi grenkega navadnega komarčka in navadne kumine ter islandski lišaj že dolgo uporabljajo za povečanje izločanja mleka pri doječih materah). Prav tako velja za varno uporaba nekaterih zeliščnih čajev (npr. kamilica, regrat, listi koprive, poprova meta), četudi klinične študije niso bile izvedene, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba pa ni pokazala škodljivih učinkov. Zaužita količina naj kljub temu ne presega dveh skodelic dnevno.
V času dojenja je ob uporabi zdravil vedno treba preveriti vpliv zdravil na zdravje in razvoj otroka. Zato vedno, pri zdravniku in v lekarni povejte, da dojite.
Zgodnje dojenje: Temelj za zdrav začetek
Zgodnje dojenje, takoj po rojstvu otroka, je ključnega pomena za vzpostavitev uspešnega in dolgotrajnega dojenja. Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Otroku je na razpolago takoj po rojstvu. To je zgoščena hrana bogata s protitelesi, zato ga včasih imenujejo »prvo otrokovo cepivo«. Mlezivo zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh.
Pogosto dojenje je najboljše tako za mater kot za otroka. Čeprav je mlezivo odlična hrana, ga je malo (nekaj čajnih žličk), kar je idealno za prve dni. Ker se novorojenček komaj uči hranjenja z usti, lažje obvladuje manjše količine. Majhni obroki spodbujajo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar hitreje spodbuja nastanek novega mleka. Mlezivo deluje tudi odvajalno, s tem pomaga očistiti otrokovo črevo mekonija (smolasto temnozeleno prvo blato), kar preprečuje nastanek zlatenice.
Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku tudi izuriti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva ter preden je dojka polna mleka. Raziskave so pokazale, da so otroci manj zlatenični, če se pogosteje dojijo v prvih dneh ter da imajo matere, ki zgodaj začnejo z dojenjem, manj težav in dojijo dlje. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker otrokovo sesanje krči maternico, pospeši porod posteljice in zmanjšuje krvavitve. Pogosto dojenje preprečuje tudi nastanek bolečega zastoja v dojkah. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Kako pogosto in dolgo dojiti otroka?
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Nekateri otroci želijo sesati pogosto in kratek čas, nekateri pa sploh niso navdušeni nad sesanjem in so precej zaspani prvih nekaj dni. Pričakujte, da boste v prvih dneh veliko časa porabili za dojenje. To je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Bolnišnični red lahko moti dojenje, če so otroci prineseni k prsim, ko spijo ali kričijo, ne pa takrat, ko bi želeli sesati. Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na dve do tri ure. V tem primeru opazujte otroka in ga skušajte dojiti, kadar je buden ali plitvo spi (očesni zrkli se premikata pod vekami). V toplem okolju postanejo otroci zaspani, zato zastrite prostor pred soncem in otroka slecite do plenic. S hladno vlažno krpo nežno otrite otrokov hrbet, čelo in lica. Preizkusite tudi različne položaje dojenja.
Ponudite mu samo prsi - izogibajte se steklenički in dudi. Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete. Stekleničke in dude povzročajo tudi težave pri dojenju. Voda in mlečni dodatki zasitijo otroka in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. Do tega pride, ker je tvorba materinega mleka odvisna od povpraševanja po njem - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori. Velja tudi obratno: manj kot je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala. Matere, ki začnejo dodajati stekleničke, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj in manj mleka in več in več stekleničk. Stekleničke in dude lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Prisiljen je različno uporabljati jezik, usta in čeljusti, medtem ko sesa pri prsih, po steklenički ali dudo. Prsno bradavico lahko zaradi nepravilnega sesanja poškoduje ali pa jo popolnoma odklanja. Nekateri so zmedeni že po eni steklenički. V primeru potrebe po dodatnem hranjenju otroka, lahko uporabite kozarček, skodelico, žlico ali brizgalko. Če nameravate uporabljati stekleničke in dude, poskušajte počakati z njimi do enega meseca starosti.
Preprečevanje poškodb bradavic s pravilno namestitvijo in prisesanjem otroka
Materam pogosto svetujejo, naj dojijo le po nekaj minut na vsaki dojki, da ne bo prišlo do poškodb prsnih bradavic. Toda če otroka pravilno namestimo in se pravilno prisesa na dojko, ne bi smelo priti do poškodbe bradavic tudi po daljšem in pogostem dojenju.
Nasveti za dobro namestitev in prisesanje:
- Najdite položaj, ki vam bo omogočal držati otroka ob dojki, ne da bi se pri tem napenjala kakšna mišica vašega telesa. Pomagajte si z blazinami, ki jih podložite pod otroka. Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku.
- Prepričajte se, da je otrokov obraz obrnjen k dojki in da otroku ni potrebno obračati glave, da jo doseže. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu.
- Pridržite dojko med dojenjem s palcem zgoraj in ostalimi prsti spodaj, toda ne preblizu bradavici, da se bo otrok lahko prisesal.
- Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta.
- Ko otrok dovolj odpre usta, ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta. Ko zagrabi, ga držite tesno ob dojki, tako da se z brado in nosom dotika dojke. Če se zdi, da dojka zapira nosek, pritegnite otrokovo telo k sebi, tako se bo lahko z glavico malo odmaknil.
Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Vredno je večkrat poskusiti. Če je dojenje boleče, ne dovolite otroku, da tako sesa. Prekinite dojenje, tako da potisnete prst v kot otrokovih ust in poskusite znova. Morda mora otrok bolj široko odpreti usta ali mora biti bližje dojki. Nekateri otroci so spretnejši, pri drugih je potrebno nekaj poskusov pred vsakim podojem, preden postane dojenje res udobno. Vredno se je potruditi, da dosežemo pravilno prisesanje otroka na dojko. Ne samo, da preprečimo poškodbe bradavic, tudi otroku omogočimo, da zajame čim več mleka in zdravo vzpodbuja nastanek novega. V kratkem času bo pristavljanje k prsim postalo hitro in enostavno in ne bo potrebno ponavljati teh prvih korakov. Pričakujte, da bo pred tem potrebno ob vsakem obroku nekaj časa posvetiti učenju pravilnega dojenja.
Pustite otroku izprazniti eno dojko; ponudite mu tudi drugo ob vsakem obroku. Nobenega razloga ni, da bi otroka časovno omejevali pri dojenju. Ko se dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne preneha, spusti dojko ali zaspi, nato mu ponudite še drugo dojko. Včasih bo sesal še iz druge dojke, včasih ne, kar je bolje.
Kako vemo, da je dojen otrok dobil dovolj hrane?
V prvih dneh so nam ena do dve mokri plenici znak, da ima otrok dovolj hrane. Izločil bo tudi temno zeleno, smolasto blato (mekonij), ki je bilo v črevesju še pred rojstvom.
Izguba teže v prvih dneh je normalna. Normalno novorojenčki izgubijo do deset procentov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Za otroka, ki tehta ob rojstvu 3400 gramov je 10% 340 gramov, torej bo shujšal do 3060 gramov teže. Eden izmed razlogov za izgubo teže je dodatna količina vode, s katero je otrok rojen in jo izgublja v prvih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10 dneh starosti ne sme več izgubljati telesne teže. Pridobitev telesne teže moramo računati od najnižje in ne od porodne teže.
Dojke in bradavice ne potrebujejo posebne nege. Nobenih posebnih mil, losjonov ali krem ne potrebujete za nego dojk ob dojenju. Po kopanju ali tuširanju dojke in bradavice le temeljito splaknite z vodo. Izogibajte se mil, alkohola in drugih sredstev, ki bi izsušili kožo in pripomogli k poškodbi bradavic. Če vam bradavice razpokajo, jih poskusite negovati z izbrizganim mlekom ali lanolinskim mazilom, ki ga vmasirate v bradavico. Če se stanje ne izboljša, potrebujete strokovno pomoč pri pristavljanju otroka k dojkam, da se bo otrok pravilno prisesal.
Ko količina mleka naraste: Naval mleka in napete dojke
Nekje med drugim in petim dnem (navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Razširjeno je prepričanje, da je takrat šele »prišlo mleko«, čeprav je mleko v dojkah že od poroda. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo naval mleka. Vedela bo, da je mleka več, ker bo imel otrok več mokrih plenic in bo pogosteje odvajal blato. Nekateri otroci se začnejo takrat hraniti na krajše časovne razmake. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete.
Zastoj mleka v dojkah: Pri nekaterih materah so dojke ob navalu mleka zelo polne in mleko zastaja. Otekle, tople in boleče dojke so znak, da mleko zastaja. Poleg večje količine mleka v dojkah, je za zastoj kriva tudi večja prekrvavitev tkiva. Pomagate si lahko s toplim obkladkom pred dojenjem, nežno masažo dojke proti bradavici, dojenjem na uro in pol do dve uri ter hladnim obkladkom na dojki med podoji, da omilite oteklino in bolečino v dojkah. Ob primerni negi pričakujemo izboljšanje v 12-48 urah. Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka in mu nato ponudite zmehčano dojko. Če otrok ne more sesati ali ne izsesa dovolj napete dojke, si pomagajte z ročnim ali strojnim brizganjem mleka iz dojk, dokler ne postanejo mehkejše. Nosite ne pretesen, dobro prilegajoč nedrček. Ni potrebno omejevati zaužite tekočine.
Navodila za ročno izčrpavanje mleka
Objemite dojko, tako da bo palec na zgornji in ostali prsti na spodnji strani. Palec in prva dva prsta naj bosta odmaknjena 3-4 cm od bradavice. Čvrsto stisnite dojko tako, da ritmično stiskate palec in prste skupaj. Ne drgnite po koži. Obračajte roko okoli dojke tako, da boste čim bolj izpraznili mlečne vode, ki se žarkasto stekajo v bradavico. Tri do pet minut iztiskajte eno dojko, nato na enak način drugo. Ta menjava dojk dopušča več časa za stekanje mleka po mlečnih vodih in uspešnejše izčrpavanje.
Kako vemo, da dobi otrok dovolj mleka?
Mnogo mater skrbi, če imajo dovolj mleka za svojega otroka, čeprav ga imajo veliko. Na več načinov se lahko prepričate, da imate dovolj mleka:
- Otrok zmoči vsaj 6 - 8 plenic dnevno (5 - 6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov, navadno manj pogosto odvajajo blato.
- Otrok napreduje vsaj 110 - 200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.
- Pri prsih pije pogosto, osem do dvanajst krat dnevno. Ni problem, če pije manj pogosto, da le napreduje.
- Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.
Kako izgleda materino mleko?
V prvih treh do štirih dneh je mlezivo rumenkasto ali zlato-rumeno. Po treh do štirih dneh, ko količina materinega mleka narašča, je zrelo mleko pomešano z mlezivom bogato in kremasto. Vedno manj mleziva se izloča z mlekom in po enem do dveh tednih zrelo mleko popolnoma nadomesti mlezivo. V primerjavi s kravjim mlekom iz trgovine, je materino mleko videti bolj redko in vodeno, vendar je najboljša hrana za vašega otroka.
Dojenje kot hrana in udobje
Skušajte čim več časa po porodu preživeti ob dojenju. Če je otrok nemiren, ga ob dojki pomirite. Pred rojstvom ni vaš otrok nikoli trpel lakote in ko se rodi, je njegov želodček majhen. Ne glede na to, kdaj ste ga zadnjič podojili, vedno je pravi čas, da ga ponovno pristavite k prsim. Dojeni otroci ne morejo biti preveč hranjeni. Dojenje nudi otroku tudi ugodje bližine in udobja in napravi prve tedne po rojstvu mirnejše in srečnejše tako otroku kot vam. Pogosto dojenje zagotavlja zalogo mleka. Ker se vaše mleko tvori po povpraševanju, bo pogosto povpraševanje zagotovilo več mleka. Večina otrok se hrani 10 - 12 krat v 24 urah, vendar se vzorec hranjenja spreminja.
Ali zbujati otroka za dojenje? Včasih otrok prespi 4 - 5 ur pa ni videti zelo lačen, ko se zbudi. Če ima manj mokrih plenic in manjkrat odvaja blato, ob tem pa ne pridobiva na teži, bo bolje, da ga budite na 2 -3 ure. Prve mesece se večina otrok zbuja tudi za nočna hranjenja. Če vaš otrok prespi noč, bo verjetno potreboval več obrokov čez dan. Pri polno dojenem otroku so nočna hranjenja enostavna, ker ni potrebno nič pripravljati in čakati. Če imate otroka blizu sebe, vam niti ni potrebno iz postelje. Samo dvignete ga k sebi in podojite. Ni razloga, da mu zamenjate plenice, če je topel. Ko otrok raste, raste tudi njegov želodček, in otrok, ki se je » neprestano » dojil, si izoblikuje svoj vzorec hranjenja. Prvih štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način, da zadovoljite njegove potrebe po vaši toplini in vašem mleku.