Zahrbtna bolezen ne izbira svojih žrtev, malignom ne pozna številk, tako se med bolniki znajdejo tudi mladi, ki še niso izkusili veselja starševstva. Ko se soočijo z diagnozo raka, se poleg skrbi za lastno življenje pogosto pojavi tudi skrb za prihodnost, zlasti glede možnosti imeti otroke. Na srečo sodobna medicina ponuja rešitve, ki lahko ohranijo ali povrnejo plodnost, tudi po agresivnih onkoloških zdravljenjih, kot sta kemoterapija in radioterapija. Ključnega pomena je celosten pristop, ki združuje strokovno znanje onkologov, reproduktivnih specialistov in aktivno vlogo bolnika.
Vpliv onkološkega zdravljenja na spolne celice
Kemoterapija in radioterapija sta pogosto ključna v boju proti raku, vendar lahko pustita posledice na reproduktivnih organih. Pri ženskah lahko ta zdravljenja negativno vplivajo predvsem na jajčnike. Učinek je odvisen od vrste kemoterapevtika, odmerka in trajanja terapije. Nekateri kemoterapevtiki bolj, drugi manj poškodujejo jajčnike, kar lahko povzroči izgubo foliklov, iz katerih se razvijejo jajčne celice. Radioterapija, še posebej, če je usmerjena v območje medenice ali trebuha, lahko povzroči še večje okvare, zmanjša funkcijo jajčnikov in zmanjša ovarijsko rezervo. Pri mlajših ženskah je okvara običajno manjša, s starostjo pa se stopnjuje.
Tudi pri moških lahko kemoterapija in radioterapija negativno vplivata na kakovost in količino semenčec. Zato je ključnega pomena, da se pred začetkom zdravljenja pogovorijo o možnostih shranjevanja semena.
Shranjevanje spolnih celic: Zagotovilo za prihodnost
Na Kliničnem oddelku za reprodukcijo ljubljanske Ginekološke klinike že vrsto let uspešno shranjujejo spolne celice onkoloških bolnikov. Ta praksa omogoča, da se bolniki, ki premagajo bolezen, lahko ob koncu zdravljenja razveselijo tudi naraščaja.
Pri ženskah v reproduktivnem obdobju se najpogosteje odločajo za shranjevanje jajčnih celic ali zarodkov. Shranjevanje jajčnih celic je pogostejša izbira, saj so zarodki last obeh partnerjev in jih v primeru nesoglasij ženska ne bi mogla samostojno uporabiti. Postopek pridobivanja jajčnih celic vključuje hormonsko stimulacijo jajčnikov z injekcijami, redno ultrazvočno spremljanje rasti foliklov ter nato aspiracijo foliklov pod ultrazvočno kontrolo. Embriologi nato v folikularni tekočini poiščejo jajčne celice, jih zamrznejo z metodo vitrifikacije in shranijo v tekočem dušiku. V primeru shranjevanja zarodkov se pridobljene jajčne celice oplodijo s semenom in nato zamrznejo.
Pri predpubertetnih deklicah, ki še nimajo razvitih jajčnih celic, se lahko shranjuje tkivo jajčnika. V tem obdobju imajo jajčniki veliko število foliklov, že dva tretja jajčnika pa sta lahko dovolj za kasnejšo transplantacijo. Vendar je ta metoda še vedno v fazi eksperimentalnega razvoja in pri krvnih rakih obstaja tveganje, da bi s tem lahko v telo prenesli tudi metastaze.
Pri moških je postopek shranjevanja spolnih celic bistveno enostavnejši. Pred začetkom zdravljenja se običajno shrani vzorec semena, ki ga nato shranijo v ustreznih pogojih.
Odločitev za shranjevanje: Proces informiranja in posvetovanja
Vsak bolnik, ki se sooča z zdravljenjem, ki bi lahko vplivalo na plodnost, mora biti obveščen o možnosti shranjevanja spolnih celic. Sledi posvet z multidisciplinarnim timom, ki vključuje reproduktivnega ginekologa, onkologa, embriologa, bolnika in po potrebi tudi njegove svojce. Na podlagi vrste predlaganega zdravljenja se oceni pričakovano tveganje za plodnost. Pomembno je, da shranjevanje genskega materiala ne poslabšuje osnovne bolezni.
Po oceni tveganja bolniku predstavijo možnosti za shranjevanje in morebitne zaplete. Sodobni protokoli stimulacije jajčnikov zmanjšujejo tveganje za hiperstimulacijo, medtem ko pri sami aspiraciji foliklov obstaja majhno tveganje za poškodbo sosednjih organov.
Objektivna pričakovanja glede uspešnosti so pomembna. Trenutno se ocenjuje, da je za eno pričakovano nosečnost potrebnih od 12 do 20 jajčnih celic, vendar to število ni absolutno jamstvo za uspeh. V primeru neuspeha obstajajo še možnosti donacijskih programov - oploditev s podarjenimi spolnimi celicami.
Odločitev o shranjevanju je vedno bolnikova. Kljub temu pa je pomembno, da se o tej možnosti pogovori s prav vsakim bolnikom. Pri ženskah se shranjevanje jajčnih celic običajno izvaja do 38. leta starosti, saj so po tej starosti jajčne celice zaradi starosti že slabše kakovosti in jih je tudi manj.
Program shranjevanja spolnih celic v Sloveniji
Program shranjevanja spolnih celic v Sloveniji se je začel bolj intenzivno razvijati po letu 2012. V zadnjem desetletju se je število shranjenih spolnih celic znatno povečalo, saj sedaj v enem letu shranijo toliko celic, kot so jih v preteklosti shranili v desetih letih. Ta napredek je rezultat tesnega sodelovanja z Onkološkim inštitutom in ozaveščanja tako onkologov kot bolnikov.
Trenutno se za shranjevanje spolnih celic vsako leto odloča približno trideset bolnic, kar predstavlja število, ki je višje kot drugod v zahodni Evropi. Eden od ključnih razlogov za to je, da v Sloveniji stroške postopka krije zavarovanje, medtem ko si ga drugod bolniki večinoma plačujejo sami. Poleg tega je splošna ozaveščenost o možnostih ohranjanja plodnosti visoka.
V zadnjem času se opaža porast odločitev za shranjevanje pri otrocih, kjer se starši odločajo v imenu svojih otrok. Medtem ko je pri mladih deklicah shranjevanje jajčnih celic relativno enostavno, je pri predpubertetnih deklicah potreben bolj invaziven laparoskopski kirurški poseg za odvzem tkiva jajčnika, ki pa je še vedno eksperimentalna metoda.
Razlogi za zavrnitev shranjevanja in prihodnost
Kljub napredku in široki dostopnosti se nekateri posamezniki za shranjevanje genskega materiala ne odločijo. Razlogi so lahko različni: nekatere osebe postopek ne sprejemajo iz osebnih ali verskih prepričanj, drugi že imajo otroke in ne želijo več povečati družine, v nekaterih primerih pa je bolezen tako napredovala, da shranjevanje genskega materiala ni več smiselno.
Pogled v prihodnost obeta nadaljnji razvoj na področju ohranjanja plodnosti. Možnosti vključujejo razvoj umetnih jajčnikov, izboljšanje metod izolacije foliklov ter gojenje nezrelih jajčnih celic, ki bi jih nato lahko oplodili. Trenutno se v Sloveniji že izvaja zorjenje jajčnih celic, vendar je uspešnost oploditve še vedno predmet raziskav. Poleg tega upamo, da bo sama terapija zdravljenja raka postala manj invazivna in s tem manj škodljiva za reproduktivne organe.
Ohranjanje plodnosti pri ženskah z rakom | Dr. Mindy Christianson
Osebna izkušnja: Pot do zamrznjenih zarodkov
V nadaljevanju sledi izpoved posameznice, ki se je soočila z diagnozo raka in potrebo po kemoterapiji, ter njena izkušnja z ohranjanjem plodnosti:
"Po operaciji karcinoma dojke mi je onkolog kirurg povedal, da bo potrebna tudi kemoterapija. Ker s partnerjem otrok še nimava, jih pa želiva imeti, sem se pozanimala, koliko bi utegnila kemoterapija vplivati na plodnost in kasnejšo možnost imeti otroke. V času, ko sem čakala, da se rana dovolj zaceli in organizem opomore in bom lahko začela s terapijo, sem iskala informacije na spletu. Kolikor sem razumela objavljene članke, kemoterapija lahko vpliva na plodnost ženske, vpliv pa je lahko večji ali manjši. Med kemoterapijo lahko menstruacija izgine, po terapiji se lahko povrne ali pa tudi ne. Starejša kot je ženska, večja je verjetnost, da se to zgodi. Možno bi bilo tudi, da terapija okvari dedni material - torej jajčeca, in da kljub ohranitvi ali ponovni vzpostavitvi mesečnega cikla ne more priti do zdrave nosečnosti. Odvisno je od vrste kemoterapije in tudi od posamezne pacientke.
Zelo mi je pomagal razjasniti pojme članek z naslovom 'Asistirana reprodukcija, Novo upanje za onkološke bolnice s trajno neplodnostjo'. Napisala ga je dr. Martina Ribič Pucelj z Ginekološke klinike v Ljubljani, objavljen pa je bil v reviji Okno št. 1/2005, str. 16. Prosila sem za razgovor najprej svojega onkologa kirurga, ki me je potem napotil na posvet k onkologinji internistki, ki bo vodila mojo kemoterapijo. Glede na vrsto kemoterapije, ki je ob moji bolezni potrebna, mi je potrdila, da res obstaja tveganje, da bi terapija na tak ali drugačen način vplivala na plodnost. Glede na vrsto tumorja in moje zdravstveno stanje je soglašala s tem, da me bo poskusila vključiti v postopek na Ginekološki kliniki, če me bodo tam seveda lahko sprejeli v zelo hitrem času. Začetka kemoterapije namreč ni bilo dobro veliko odlašati. Postavila mi je tudi rok, do kdaj se moram oglasiti za začetek kemoterapije. Če bi tega roka ne bilo mogoče doseči, mi je bilo jasno, da s postopkom na Ginekološki kliniki ne bo nič in bo pač treba živeti brez tega.
No, potem se je vse začelo odvijati s svetlobno hitrostjo. Na Ginekološki kliniki so opravili vse potrebne preglede mene in mojega partnerja. Ginekologinja, specialistka za OBMP (oploditev z biomedicinsko pomočjo), mi je predlagala, da je glede na to, da partnerja imam, bolj smiselno namesto zamrzovanja odvzetih jajčnih celic te prej oploditi s semenom partnerja in nato zamrzniti zarodke, in za to smo se potem tudi odločili. Ker je bilo časa malo in zato možen le en poskus pridobitve celic, so me vključili v skrajšani postopek z maksimalno stimulacijo jajčnikov.
Kako je potekalo: na drugi dan menstruacije sem morala priti po hormonsko injekcijo, in nato sem hodila po injekcije vsak dan do sedmega dne, ko sem imela prvi ultrazvočni pregled. Opazovali so jajčnike in v njih dozorevanje jajčnih celic. Deseti dan so ugotovili, da je potrebno dozorevanje ustaviti, tako sem zvečer prišla po ‘stop injekcijo’. Dvanajsti dan zjutraj sem se morala zglasiti na punkcijo jajčnikov. Pridobili so pet zrelih jajčnih celic, od tega so se štiri v epruveti uspešno oplodile. No, jaz sem naslednji dan pridno šla na Onkološki inštitut na prvi cikel kemoterapije - je bil že čas. Zarodki so se v epruveti razvijali še nekaj dni, nato so jih zamrznili. In zdaj vem, da so tam in skupaj z nama s partnerjem čakajo na konec zdravljenja in boljše čase :) Upam na popolno ozdravitev in če bo temu tako - možnosti kar so, je potrebno z zanositvijo po končani kemoterapiji počakati še vsaj eno leto. Upam, da bo moja informacija komu pomagala. Želim pa poudariti, da se je za vključitev v postopek potrebno začeti zanimati čim prej, ker je časa res malo. Postopka ni možno začeti kadarkoli, ker je potrebno počakati na začetek menstruacije. Za njuno veliko zavzetost sem zelo hvaležna obema zdravnicama, tako onkologinji internistki kot tudi ginekologinji specialistki za OBMP. Brez njunega prizadevanja zdaj naših štirih zarodkov ne bi bilo. Seveda pa gre velika zahvala tudi vsemu osebju Ginekološke klinike, s katerimi sem bila v stiku, saj so bili vsi zelo prijazni in strokovni. Opisala sem svojo izkušnjo, kot laik."
Razumevanje vpliva na plodnost
Rak lahko vpliva na plodnost na več načinov:
- Neposredni vplivi: Nekatere vrste raka, kot so rak jajčnikov, materničnega vratu, mod ali prostate, neposredno prizadenejo reproduktivne organe.
- Posredni vplivi: Rak lahko vpliva na splošno zdravje, hormonsko ravnovesje in delovanje telesnih sistemov, kar lahko zmanjša sposobnost zanositve.
Ali bo zdravljenje raka vplivalo na vašo plodnost, je odvisno od dejavnikov, kot so vaša starost v času zdravljenja, vrsta raka in zdravljenje(-a), količina (odmerek) zdravljenja, dolžina (trajanje) zdravljenja, čas, ki je pretekel od zdravljenja raka, vaše izhodiščno stanje plodnosti (na primer morebitne težave s plodnostjo v preteklosti) ter druga osebna zdravstvena stanja in dejavniki.
Kaj je plodnost? Plodnost je zmožnost imeti otroka. Za žensko plodnost pomeni, da lahko zanosi s spolnim odnosom, da otroka nosi in donosi med nosečnostjo. Plodnost je odvisna od delovanja reproduktivnih organov, določenih hormonov, pa tudi od drugih dejavnikov, kot so kdaj in kako pogosto ima posameznik spolne odnose ter ali ima partner kakršne koli težave s plodnostjo.
Kaj je neplodnost? Če se delovanje organov ali določenih hormonov spremeni, je lahko težko ali nemogoče zanositi po naravni poti in otroka donositi do konca. Kadar ženska ne more imeti otroka s spolnim odnosom z moškim, ki je ploden, se to imenuje neplodnost. Zdravniki običajno menijo, da je ženska neplodna, če ne more spočeti otroka po 12 ali več mesecih redne spolne aktivnosti (ali po 6 mesecih, če je starejša od 35 let).
Vrste zdravljenja, ki vplivajo na plodnost
Nekateri raki in zdravljenja raka lahko povzročijo neplodnost, drugi pa ne. Najpogostejše vrste zdravljenja, ki vplivajo na plodnost, vključujejo:
- Operacijo: Kirurški posegi, ki vključujejo odstranitev reproduktivnih organov ali operacije v medenici ali trebuhu (npr. tumorja v reproduktivnih organih, mehurju, debelem črevesu), lahko vplivajo na vaše možnosti za otroka.
- Radioterapijo ali obsevanje: Če je sevanje usmerjeno na ali v okolico reproduktivnih organov ali določenih delov možganov, lahko vpliva na plodnost. Obsevanje trebuha in medenice lahko vpliva na maternico in jajčnike. Moč vpliva je odvisna od metode sevanja, skupnega odmerka ter starosti in stopnje razvoja.
- Kemoterapijo: Kemoterapija uničuje celice, ki se hitro delijo, vključno z rakavimi celicami in celicami jajčnikov, ki proizvajajo hormone, kot je estrogen. Izguba teh hormonov lahko vpliva na plodnost in povzroči prezgodnjo ali zgodnjo menopavzo, ki je lahko začasna ali trajna. Nekatera zdravila za kemoterapijo lahko zmanjšajo število jajčec v jajčnikih, kar oteži zanositev po zdravljenju.
- Hormonsko zdravljenje: Znižuje raven določenih hormonov ali jim preprečuje delovanje, kar lahko oteži zanositev ali donositev otroka. Nekatera zdravila lahko povzročijo prirojene napake ali zgodnjo menopavzo.
- Ciljno (tarčno) zdravljenje in imunoterapija: Nekatera ciljna zdravila posegajo v funkcije, ki so potrebne za zdrave jajčnike in plodnost, kar povečuje možnost neplodnosti. Nekatera zdravila za imunoterapijo lahko ovirajo plodnost in zdravo nosečnost.
Pomembnost pogovora z zdravnikom
Če si po zdravljenju raka želite imeti otroke, je nujno, da se pogovorite s svojim zdravnikom ali ekipo za zdravljenje raka. Najbolje je, da se o tem pogovorite pred začetkom zdravljenja, saj obstajajo ukrepi za ohranjanje plodnosti.
Kako zdravljenje vpliva na ženske in plodnost?
Vsaka sprememba v delovanju jajčnikov ali ravni hormonov lahko vpliva na plodnost. Zdravljenje raka lahko poškoduje ali uniči jajčeca ali reproduktivne organe, lahko pa spremeni raven hormonov, ki uravnavajo rast jajčec.
Če ima ženska po zdravljenju raka redne menstruacije, so njene možnosti za plodnost večje, vendar menstruacija ne pomeni vedno, da bo lahko imela otroka. Pri nekaterih ženskah zdravljenje trajno ustavi menstruacijo (zgodnja menopavza, trajna neplodnost), pri drugih se menstruacija vrne, vendar je lahko plodnost še vedno zmanjšana. Mlajše ženske imajo večjo rezervo jajčnikov in manj verjetno doživijo menopavzo ali postanejo neplodne, vendar lahko tudi pri njih obsevanje ali večji odmerki kemoterapije povzročijo menopavzo.
Vaš zdravnik vas lahko napoti na testiranje rezerve jajčnikov z uporabo občutljivih hormonskih testov, kot je anti-Müllerjev hormon, ki lahko pomagajo določiti verjetnost zanositve ali potrebo po pomoči pri plodnosti.
Možnosti za ohranitev plodnosti PRED začetkom zdravljenja raka
- Zamrzovanje jajčec in zarodkov: Krioprezervacija zrelih jajčnih celic ali zarodkov ohranja sposobnost ženske, da v prihodnosti zanosi.
- Presaditev jajčnikov: Kirurški poseg, pri katerem se jajčniki premestijo izven polja sevanja, da se zmanjša izpostavljenost radioterapiji.
- Zamrzovanje tkiva jajčnikov: Odstrani se del jajčnika, tkivo z jajčeci se zamrzne in ponovno vsadi v telo, ko pride pravi čas.
- Zaviranje delovanja jajčnikov: Zdravljenje, ki začasno ali trajno ustavi proizvodnjo estrogena v jajčnikih.
- Krioprezervacija sperme: Zamrznitev in shranjevanje sperme za prihodnjo uporabo.
- Zaščita pred sevanjem: Med obsevanjem medenice se na skrotum namesti zaščitni ščit za zaščito semenčic.
Možnosti za neplodnost
Vsaka pot neplodnosti je edinstvena. Možnosti vključujejo:
- Darovana sperma, jajčeca ali zarodki: Omogočajo genetsko ali biološko povezavo z otrokom.
- Nadomestno materinstvo: Zarodek, ustvarjen s spermo in jajčeci, se vsadi v maternico nadomestne matere.
- Posvojitev: Ustvarjanje družine z otrokom, ki ni genetsko povezan.
- Življenje brez otrok: Pot žalovanja in iskanja sreče v življenju brez otrok, z iskanjem podpore strokovnjakov.
Rak lahko predstavlja izziv za plodnost, vendar medicina ponuja številne možnosti za ohranjanje reproduktivne sposobnosti in alternative za starševstvo.
tags: #zdravniki #za #zanositev #po #kemoterapiji