V času predvolilnih kampanj vedno bolj izstopajo različni prijemi političnih strank, s katerimi želijo prepričati volivce. Medtem ko nekatere stranke izpostavljajo vprašanja varnosti in migracij, druge poudarjajo pomen ohranjanja socialnih pravic in enakosti. V tem kontekstu se je v javnosti pojavila tudi obravnava kandidatnih list koalicije Združena levica in Sloga, ki je naletela na ovire pri volilnih komisijah, predvsem zaradi vprašanja spolne kvote.
Izpodbijanje spolne kvote: Združena levica in Sloga na sodišču
Volilna komisija celjske volilne enote je zavrnila listo Združene levice in Sloge, ker je bilo na njej poleg sedmih kandidatk le tri kandidate, kar naj bi po mnenju komisije kršilo 35-odstotno spolno kvoto. Predstavniki koalicije so se na to odločitev pritožili na vrhovno sodišče, a je bila njihova pritožba zavrnjena. Kljub temu Združena levica in Sloga vztrajata pri svojem stališču in so pripravili pritožbe na ustavno sodišče. Njihovo vodilo je, da so s sedmimi kandidatkami in tremi kandidati, od katerih je eden kandidiral v dveh okrajih, zadostili spolni kvoti, saj zakon govori o kandidatih in ne o osebah. Predsednik Sloge Janko Veber je poudaril, da gre za različno tolmačenje zakona in da bi jim morala biti omogočena možnost popravka liste, če bi želeli slediti drugačnemu tolmačenju volilne komisije.
Po Vebrovem mnenju je bila spolna kvota v zakon vpeljana z namenom omogočiti čim večje število kandidatk in s tem vključevanje žensk v politiko. Zato trditev volilne komisije, da lista s sedmimi kandidatkami ni v skladu z zakonom, označuje kot "pravzaprav v nasprotju z zakonom". Vložene so bile pritožbe na ustavno sodišče, s katerimi predlagajo zadržanje postopkov za izvedbo volitev do odločitve. Če ustavno sodišče ne bo odločilo v predvidenem roku, napovedujejo pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Širši kontekst volilne kampanje in različni prijemi strank
Primer Združene levice in Sloge ni osamljen. Volilna kampanja je pokazala, da si stranke prizadevajo za pozornost javnosti z različnimi, včasih tudi provokativnimi prijemi. Stranka SDS je denimo izpostavila potrebo po varovanju slovenskih meja pred migranti, pri čemer bi denar za zagotavljanje varnosti našli v sredstvih, namenjenih nevladnim organizacijam. Ta stališča so naletela na kritiko večine parlamentarnih strank, ki so SDS očitali radikalni desni populizem in posvarili pred "orbanizacijo" Slovenije.
Omejevanje pravice do splava je postala še ena izmed tem, ki so poglobile razlike med strankami. Predsednik NSi Matej Tonin je izrazil stališče, da je treba otežiti pot do splava in ga ne financirati iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Kritični odzivi na to izjavo so prišli predvsem s strani Inštituta 8. marec, ki poudarja, da ni svobodne izbire brez popolne svobode ženske pri razpolaganju z lastnim telesom. Pogajanja med predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem in Matejem Toninom so se zaostrila, Erjavec pa je celo napovedal možnost sodnega pregona.
V javnosti je odmevala tudi izjava odstopljene ministrice za pravosodje o krivdi žensk za nasilje nad njimi ter pozivi vidnih funkcionarjev stranke SDS k odstopu od Istanbulske konvencije. Ti dogodki, skupaj z odkritimi idejami po prepovedi splava, kot jih vidimo na Poljskem in v Teksasu, ter napadi na LGBTQ skupnost, kažejo na naraščajoče napetosti in boj za ohranjanje vnaprej izbojenih pravic.
Biserka Marolt Meden: Nov glas Levice za dostojno starost
V stranko Levica se je vključila nova članica in kandidatka na prihajajočih volitvah, Biserka Marolt Meden. Kot je poudarila Asta Vrečko, se je Maroltova za vstop v stranko Levica odločila po dolgem razmisleku, saj verjame v delo Levice in koalicije v preteklem mandatu. Posebej je izpostavila njeno dolgoletno delo tako pri zaščiti otrok kot pri boju za pravice starejših. Maroltova je izrazila prepričanje, da politika potrebuje več glasov, ki poznajo realne stiske ljudi v starosti, in pozvala starejše, naj se udeležijo volitev.
Biserka Marolt Meden, sociologinja, urednica, menedžerka in aktivistka, bo v svojem političnem delu posebej poudarjala področja, ključna za dostojno življenje v starosti: dolgotrajno oskrbo, javno zdravstvo ter položaj in pravice starejših v družbi. Njeno delovanje bo usmerjeno v dostopnost storitev, ohranjanje dostojanstva starejših, boj proti starizmu ter krepitev javnih sistemov namesto njihove privatizacije. Maroltova je bila rojena leta 1954 in je vrsto let delala tudi v UKC Ljubljana. Bila je odgovorna urednica Internega glasila UKC Ljubljana in glasila Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Urejala je tudi revijo Otrok in družina ter skrbela za spletno stran Ustanove za novo pediatrično kliniko v Ljubljani. Med letoma 2011 in 2014 je delovala kot nepoklicna svetovalka predsednice republike Nataše Pirc Musar za družbene dejavnosti.
Svobodno odločanje o rojstvu: Boj za temeljne pravice žensk
Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu je temeljna pravica, ki je bila izborjena v stoletnih bojih ženskih emancipatornih gibanj. V Sloveniji jo zagotavlja 55. člen ustave, ki izhaja iz skupne napredne zgodovine - SFRJ je bila namreč prva država na svetu, ki je že v sedemdesetih takšno pravico zapisala v svojo ustavo. Vendar to dejstvo ne pomeni, da je boj za pravico žensk do svobodnega odločanja o rojstvih otrok končan. Jutrišnji shod v Ljubljani, imenovan "Pohod za življenje", je naperjen proti tej pravici žensk. Cilj mračnjaških delov družbe je ženskam ponovno odvzeti to pravico in jih potisniti globoko v preteklost, v čas pred koncem druge svetovne vojne, ko si je patriarhalni sistem telesa in življenja žensk prilaščal.
Retrofest 2024 - 5 Druga svetovna vojna in pravice žensk v teoriji in praksi
Primer Poljske, kjer je bil splav legaliziran leta 1956 in liberaliziran v šestdesetih in sedemdesetih letih, kaže na to, kako se lahko pravice postopoma omejujejo. Po padcu komunističnega režima so iste sile, ki danes v Sloveniji organizirajo "pohode za življenje", pravico do splava postopoma omejevale, dokler ni bila leta 1993 omejena samo na primere, v katerih je življenje matere ogroženo, leta 2017 pa je bil splav v vseh primerih razglašen kot protiustaven. Tudi na Hrvaškem, kjer je splav ustavno zagotovljena pravica kot v Sloveniji, zaradi vpliva katoliške ideologije, ustrahovanja zdravnikov in družbene stigme to zdravstveno storitev izvajajo le redkokatere zdravstvene institucije. Zato je nujno pravico do splava braniti, nazadnjaškim družbenim silam pa ima država dolžnost odvzeti javni prostor, v katerem bi lahko širile svojo ideologijo.
Pretekle zavrnitve kandidatnih list: Poudarek na spolni enakosti
V preteklosti smo bili priča več primerom zavrnitve kandidatnih list, ki so bile povezane s pomanjkljivostmi pri vlaganju ali neupoštevanjem spolnih kvot. Pred štirimi leti so bile v volilnih enotah Postojna, Ljubljana Center, Celje in Novo mesto zavrnjene liste Liberalno-gospodarske stranke (LGS), v kranjski enoti pa poleg liste LGS tudi lista Piratske stranke Slovenije. Piratska stranka je sicer uspela s pritožbo na vrhovnem sodišču in njeni kandidati so lahko nastopili na volitvah.
Pred volitvami leta 2011 je volilna komisija volilne enote Ljubljana Center zavrnila kandidatno listo Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS) zaradi premajhne zastopanosti žensk. V isti volilni enoti so takrat zavrnili tudi listo stranke Zeleni Slovenije, ker je imela na listi premajhno zastopanost moških kandidatov. V vseh volilnih enotah so bile pred štirimi leti zavrnjene kandidatne liste stranke Stara pravda - Stranka prava, in sicer zaradi postopka, s katerim je stranka določila kandidate. Lista stranke Humana Slovenija je bila zavrnjena v dveh volilnih enotah, ker podpisi podpore niso bili veljavni.