Vprašanje pravice do splava je v sodobnem svetu močno razdeljeno, s posameznimi državami, ki zavzemajo skrajno nasprotujoča si stališča. Medtem ko nekatere države zagotavljajo skoraj neomejen dostop do te reproduktivne pravice, druge uvajajo stroge omejitve ali celo popolno prepoved. Ta članek se poglobi v globalno sliko dostopnosti do splava, zlasti v Evropi, ter podrobneje analizira položaj v Sloveniji.
Države s popolno ali skoraj popolno prepovedjo splava
Po podatkih Centra za reproduktivne pravice je splav popolnoma prepovedan v 24 državah po svetu. Med njimi so Andora in Malta v Evropi, Salvador in Honduras v Srednji Ameriki, Senegal in Egipt v Afriki ter Filipini in Laos v Aziji. Približno 90 milijonov (5 odstotkov) žensk v rodni dobi živi v državah, ki v celoti prepovedujejo splav.
V teh državah so izjeme izjemno redke ali neobstoječe. To pomeni, da ženske v teh regijah nimajo zakonske možnosti za prekinitev nosečnosti, ne glede na okoliščine, kot so ogroženo zdravje ali življenje matere, posilstvo, incest ali nenormalnost ploda. Takšne popolne prepovedi pogosto temeljijo na močnih verskih ali tradicionalnih prepričanjih in imajo daljnosežne posledice za reproduktivno zdravje in avtonomijo žensk.
Države z izredno omejenim dostopom do splava
Več kot 50 držav dovoljuje splav le v zelo omejenih okoliščinah, najpogosteje le, če je ogroženo zdravje ali življenje ženske. Nekatere zakonodaje se nanašajo samo na fizično zdravje, druge pa vključujejo tudi duševno zdravje. Sem spadajo Libija, Iran, Indonezija, Venezuela in Nigerija.
V drugih državah so izjeme omejene na primere posilstva, incesta ali nenormalnosti ploda. Vendar pa tudi v teh primerih izvajanje splava pogosto spremljajo birokratske ovire, strogi postopki potrjevanja in omejen dostop do zdravstvenih storitev.
Poljska: Primer skoraj popolne prepovedi
Januarja 2021 je bila na Poljskem uvedena skoraj popolna prepoved splava, ki postopek dovoljuje le v primerih posilstva, incesta ali ko je ogroženo življenje matere. S to prepovedjo je bila odpravljena izjema za splav v primerih hudih in nepopravljivih nenormalnosti ploda. To je bil leta 2019 sicer razlog za 98 odstotkov splavov v tej državi.
Novembra 2021 so na Poljskem izbruhnile množične demonstracije po smrti ženske, ki je umrla v 22. tednu nosečnosti zaradi sepse, potem ko je njena družina povedala, da je bilo reševanje njenega življenja odloženo zaradi prepovedi. Ta tragični dogodek je poudaril nevarnost stroge zakonodaje in njene neposredne posledice na življenja žensk.
Zagovorniki človekovih pravic in aktivisti za pravico do varnega splava na Poljskem, kot je Justyna Wydrzyńska, se soočajo s pravnimi posledicami. Justyni grozi kazen do treh let zapora, ker je nosečnici priskrbela tablete za sprožitev spontanega splava. To kaže na represivne ukrepe, ki jih država sprejema proti tistim, ki pomagajo ženskam pri dostopu do reproduktivnih pravic.
ZDA: Ovržba Roe proti Wade
Vrhovno sodišče ZDA je 24. junija 2022 ovrglo razsodbo iz leta 1973 Roe proti Wade, ki je uzakonila umetno prekinitev nosečnosti na zvezni ravni. S to odločitvijo je milijonom ljudi izgubilo pravico do splava. Od sedaj bodo posamezne države ZDA same urejale to pravico. Splav je zdaj popolnoma ali skoraj v celoti prepovedan v 26 zveznih državah - to je več kot polovica vseh zveznih držav.
Ta odločitev je povzročila velik razkol v ZDA in sprožila množične proteste ter kampanje za zaščito reproduktivnih pravic. Amnesty International ZDA se je 1. decembra 2021 pridružila protestom za pravico do splava pred Vrhovnim sodiščem ZDA, kar odraža široko podporo tej pravici med različnimi organizacijami.
Države, ki omogočajo dostop do splava
Kljub trendu strožje zakonodaje v nekaterih delih sveta, obstajajo tudi države, ki širijo ali ohranjajo dostop do splava.
Latinska Amerika: Korak naprej
V zadnjih 18 mesecih so Kolumbija, Argentina in Mehika, ki so vse tradicionalno konservativne katoliške države v Latinski Ameriki, dekriminalizirale splav. Do teh sprememb je prišlo zaradi številnih protestov in kampanj za pravice žensk. Pomembno vlogo v kampanjah za pravico do varnega splava v Latinski Ameriki je odigralo gibanje Zeleni val (Green wave), katerega del je tudi Amnesty International Argentine. Zelena barva je tako v tem delu sveta postala sinonim boja za pravice žensk.
Irska in Nova Zelandija: Dekriminalizacija splava
Irska je skoraj popolno ustavno prepoved splava odpravila 25. maja 2018 na dolgo pričakovanem referendumu. Leto kasneje, oktobra 2019, je sosednja Severna Irska postala zadnja država v Združenem kraljestvu, ki je dekriminalizirala splav. Leta 2020 je tudi Nova Zelandija dekriminalizirala splav in zakonsko obdobje, v katerem se lahko opravi splav, podaljšala na 20 tednov nosečnosti.
Slovenija: Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok
Pravica do splava v Sloveniji je zapisana v 55. členu Ustave Republike Slovenije, ureja pa jo Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok iz leta 1977. Splav se izvaja na zahtevo do 10. tedna nosečnosti, pri višjih nosečnostih o splavu odloča komisija za umetno prekinitev nosečnosti.
55. člen Ustave Republike Slovenije: Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.
Kljub temu, da je pravica do splava v Sloveniji zakonsko priznana, se sooča z različnimi izzivi in pritiski. Vprašanje varnega splava je letos v Evropi doživelo globok razkol. Evropa je v povprečju varno okolje za splav, a stanje med državami je izrazito različno. Slovenija, Švedska, Francija in Nizozemska omogočajo splav na zahtevo praviloma do 10.-12. tedna. Poljska dovoljuje splav le v izjemnih primerih, tako so številni primeri smrti žensk zaradi zavrnjenih postopkov prejeli široko mednarodno pozornost. Malta ostaja najstrožja članica Evropske Unije.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) obstaja uradna statistika o fetalnih smrtih, ki vključuje tudi medicinsko prekinitev nosečnosti, a Slovenija ne vodi ločenih, javno dostopnih evidenc o smrti žensk zaradi splava. NIJZ sicer spremlja materinsko smrtnost, vendar ta ne prikazuje, koliko smrti je povezano s splavom. Zato tudi strokovnjaki poudarjajo: števila žensk, ki v Evropi umrejo zaradi splava, ni mogoče natančno določiti.
Splav ali abrazija
Mirela Čavajda in evropska državljanska pobuda My Voice, My Choice
Simbol tega razkoraka je letos med mnogimi ženskami postala tudi Mirela Čavajda, ki je bila prisiljena zapustiti Hrvaško in priti v Slovenijo, potem ko ji doma niso želeli opraviti splava, čeprav je bilo njeno življenje ogroženo. Podobno se je zgodilo tudi ženskam na Poljskem, ki so umrle, ker so bolnišnice odlašale s posegom kljub življenjski ogroženosti.
Evropski komisiji je bila 1. septembra 2025 predložena pobuda My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), ki je zbrala 1.124.513 preverjenih podpisov, s čimer je postala 12. uspešna evropska državljanska pobuda. Organizatorji pobude, Inštitut 8. marec, s to pobudo pozivajo Evropsko unijo k uvedbi finančnega mehanizma, ki bi državam članicam pomagal zagotavljati varen in dostopen splav.
"Znotraj Evropske unije dvajset milijonov žensk nima dostopa do varnega splava. Mirela, ki je danes tukaj, je bila več mesecev noseča, ko je izvedela, da ima plod tumor in da bi nadaljevanje nosečnosti lahko ogrozilo njeno življenje. Potrebovala je nujen splav. Toda na Hrvaškem, kjer živi, ni našla zdravnika, ki bi ji bil pripravljen pomagati. Ne zato, ker medicina ne bi mogla rešiti njenega življenja, ampak ker je politika stala na poti. Morala je zapustiti svoj dom in odpotovati v Slovenijo, da bi prejela osnovno zdravstveno oskrbo."
Pobuda My Voice, My Choice je bila 2. decembra 2025 javno predstavljena na javni predstavitvi v stavbi Berlaymont Evropske komisije v Bruslju v Belgiji. Na zaslišanje je prispela tudi zgoraj omenjena Mirela Čavajda iz Hrvaške.
Sara Štiglic: Aktivizem za človekove pravice
Sara Štiglic, aktivistka in borka za pravice tistih, ki so jim kršene, je pomembna akterka v boju za pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Zaradi svojega odločnega zagovarjanja človekovih pravic in ustavne pravice žensk je morala zapustiti predsedničin posvetovalni odbor in je postala tarča. Kljub temu svojega dejanja ne obžaluje.
"Vem, zakaj sem tukaj, in vem, za kaj se borim. Stojim za svojimi besedami. Ko sem prepričana v to, kar govorim in kar zagovarjam, pa sem se pripravljena postaviti tako pred kamere kot pred tiste,, ki trdijo da se motim. Ne glede na to, kakšne posledice to nosi zame," je jasna Sara Štiglic.
Opozarja na narativo Pohoda za življenje, da naj bi pravica do splava ženske silila v končanje nosečnosti: "To seveda nikakor ni res." Poudarja, da je pomembno, da se ne omejujemo le na biološki vidik, temveč upoštevamo tudi psihično in finančno pripravljenost ženske na materinstvo ter njeno željo po tem.
"Ženska za svojo odločitev ni dolžna odgovarjati nikomur," je jasna Štigličeva, ki kritizira tudi izpostavljanje žensk, ki so splav obžalovale. "Zagotovo obstajajo ženske, ki obžalujejo, da so splav storile. Ampak ali bomo zaradi tega resnično vsem ženskam na sploh odvzeli pravico do splava? Močno upam, da ne."
Prav tako poudarja, da pravica do svobode izražanja ni neskončna. "Ko nekdo s svojo propagando oz. komunikacijo pod pretvezo svobode izražanja poseže v pravice drugih, se zgodba zaključi."
Vpliv konservativnih gibanj in verski vidik
V današnji družbi imamo zelo močna konservativna gibanja, politične stranke, nevladne organizacije. "V življenjih Slovencev je še vedno močno prisotna tudi Cerkev, ki tudi sama propagira določen politični spekter ter zelo desno-konservativne ideje." Preizpraševanje o pravici do splava se zdi nesmiselno, kot bi se danes pogovarjali o tem, ali lahko pobijamo določeno skupino ljudi.
Teologinja Lana Bobić poudarja, da pravica do splava ne bi smela biti politično vprašanje, ampak vprašanje javnega zdravstva. "Če se ne smemo odločati niti o svojem telesu in življenju, o čem se potem sploh imamo pravico odločati? Poseg politike ali vere v to intimno pravico pove samo to, da ne gre za skrb za otroke, ampak za nadzor nad žensko."
Poudarja, da Biblija ne obravnava posebej ali prepoveduje splava, ter da je "patriarhat koloniziral religijo." Dodaja, da je odločitev o splavu v veliki meri odvisna od številnih dejavnikov, vključno z odnosom s partnerjem, socialnimi okoliščinami in obstoječimi otroki. "Če gledamo žensko s spoštovanjem in jo vidimo kot dostojanstveno bitje, moramo vse te dejavnike upoštevati."
Mednarodno gibanje za pravico do splava in evropske iniciative
Obstaja močno mednarodno gibanje, ki se zavzema za zagotavljanje dostopa do varnega in zakonitega splava po vsej Evropi. Pobuda My Voice, My Choice je le en primer tega prizadevanja.
Inštitut 8. marec in evropska državljanska pobuda
Inštitut 8. marec je ena najbolj vplivnih civilnodružbenih organizacij v Sloveniji, ki se ukvarja z okoljskimi in feminističnimi vprašanji. Njihova evropska državljanska pobuda My Voice, My Choice je zbrala več kot milijon podpisov in Evropsko komisijo pozvala k ukrepanju.
Evropska komisija je sicer ugotovila, da je mogoče k izpolnitvi cilja pobude prispevati prek evropskega socialnega sklada plus (ESF+), kar pomeni, da ni potrebe po novem finančnem mehanizmu. Vendar pa je ta odločitev potrdila pomen evropske državljanske pobude in pritiska civilne družbe na evropske institucije.
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je poudarila, da je to zmaga za ženske v Evropi in za evropsko demokracijo. "Ko 1,2 milijona državljanov povzdigne svoj glas, ko evropski parlament pošlje jasen demokratičen signal in ko se civilna družba mobilizira čez meje, smo videli, da se evropska komisija na koncu dneva ne more več pretvarjati, da ne vidi. Morajo ukrepati in danes do določene mere tudi so."
Druge organizacije in gibanja
Številne druge organizacije in gibanja po Evropi sodelujejo pri prizadevanjih za pravico do splava. Med njimi so:
- #aufstehn (Avstrija): Organizacija, ki se ukvarja z digitalnim aktivizmom.
- Campact: Organizacija, ki povezuje 3 milijone ljudi, zavezane k naprednejši politiki in demokratičnim vrednotam.
- International Confederation of Midwives: Mednarodna organizacija, ki podpira pravice žensk.
- Združenje finskih žensk Unioni: 130 let stara feministična in protirasistična nevladna organizacija.
- Vsepoljska ženska stavka (Poljska): Gibanje, ki se je organiziralo po strožji zakonodaji o splavu.
- Nacionalni ženski svet Irske: Vodilna irska predstavniška organizacija za ženske in feministične organizacije.
- Konzorcij "Ma Voix, Mon Choix" (Francija): Združenje, ki si prizadeva za vključitev pravice do splava v francosko ustavo.
Zaključek
Vprašanje pravice do splava ostaja kompleksno in globalno razdeljeno. Medtem ko nekatere države napredujejo k dekriminalizaciji in zagotavljanju dostopa, druge uvajajo strožje omejitve. Slovenija, kljub zakonsko zagotovljeni pravici, ni imuna na te globalne pritiske. Vendar pa obstoj močnih civilnodružbenih organizacij, kot je Inštitut 8. marec, in aktivizem posameznikov, kot je Sara Štiglic, kaže na to, da boj za reproduktivne pravice še zdaleč ni končan. Številne ženske po svetu še vedno potrebujejo dostop do varnega in zakonitega splava, in ta boj se bo nadaljeval.