Intoleranca na gluten je dokaj pogosto stanje, ki lahko prizadene tako dojenčke kot otroke ter odrasle. Zanjo so značilne neželene reakcije na gluten, beljakovino, ki jo najdemo v pšenici, ječmenu in rižu. Pomembno je razumeti razliko med alergijo na gluten, celiakijo in intoleranco na gluten. Pri alergiji telo reagira na gluten z akutnimi simptomi, ki lahko vključujejo težave z dihanjem ali kožne izpuščaje, medtem ko celiakija povzroča dolgotrajno poškodbo črevesja. Alergija na pšenico je specifična oblika alergije na hrano, ki povzroči, da se imunski sistem telesa odzove na nekatere beljakovine v pšenici, vključno z glutenom. Pri otrocih je alergija na pšenico pogostejša kot pri odraslih, približno 65 % otrok pa jo preraste do 12. leta starosti.
Različne oblike intolerance na gluten
Obstaja več možnih vzrokov za intoleranco za gluten, vključno s celiakijo, občutljivostjo na gluten brez celiakije in alergijo na pšenico. Vse tri oblike intolerance na gluten lahko povzročijo razširjene simptome, od katerih mnogi nimajo nobene zveze s prebavo.
Celiakija: Najhujša oblika intolerance na gluten
Celiakija je najhujša oblika intolerance na gluten. To je avtoimunska bolezen, ki prizadene približno odstotek prebivalstva in lahko povzroči poškodbe prebavnega sistema. Celiakija je avtoimunsko obolenje tankega črevesja (poškodba črevesja zaradi glutena) in je v zadnjem času ena pogostejših bolezni prebavnega trakta pri otrocih in odraslih. Celiakijo poznajo predvsem tam, kjer ljudje uživajo krušna žita: pšenico, rž, ječmen in oves. Kadar se otrokov organizem sreča z glutenom prezgodaj, se tudi celiakija pojavi prej in v težji obliki.
Očitne oblike celiakije se pojavijo pri otrocih od šestega meseca starosti do dveh let, kasneje govorimo o prikritih oblikah celiakije, ki jih ugotavljamo naključno. Najopaznejši znak celiakije je napet izstopajoč trebušček. Drugi znaki, pri katerih moramo pomisliti, da gre lahko za celiakijo, so pogosto odvajanje smrdečega blata, ki je velikokrat slabo prebavljeno in plava na vodi, otrok ne pridobiva telesne teže, ne raste, postane jokav in razdražen, hitro utrujen in razvije anemijo zaradi pomanjkanja železa ter laktozno intoleranco. Celiakijo dokažemo z laboratorijsko preiskavo, kjer v krvi iščemo specifična protitelesa za celiakijo (EMA protitelesa) in z gastroskopijo oz. histološko potrditvijo značilno okvarjenih resic. V zadnjem času se pri otrocih gastroskopija vedno bolj opušča in se uporablja genetski test, s katerim iščemo prisotnost okvare dveh genov, ki sta krivca za razvoj celiakije pri posamezniku.
Simptomi celiakije lahko vključujejo:
- Driska, zaprtje in smrdljivo blato.
- Utrujenost.
- Kožne reakcije, kot so psoriaza, alopecija areata, kronična urtikarija in druga stanja.
- Depresija in anksioznost, ki sta posledici bodisi atične ravni serotonina, eksorfinov glutena in/ali spremembe v črevesni mikrobioti.
- Nepojasnjena izguba teže.
- Anemija.
- Avtoimunske motnje, kot je avtoimunska bolezen ščitnice.
- Bolečine v sklepih in mišicah.
- Otrplost nog ali rok, kar je lahko znak nevropatije.
Celiakija je avtoimunska motnja, povezana z dolgim seznamom simptomov, vključno z drisko, zaprtjem, utrujenostjo, kronično bolečino, depresijo, anksioznostjo, nenamerno izgubo teže in še več.
Občutljivost na gluten brez celiakije
Čeprav je celiakija najhujša oblika intolerance na gluten, ima lahko 0,5 do 13 odstotkov ljudi tudi občutljivost na gluten brez celiakije, blažjo obliko intolerance na gluten, ki lahko še vedno povzroča simptome. Izpostavljenost glutenu lahko povzroči vnetje pri posameznikih, občutljivih na gluten, kar pa lahko povzroči razširjeno bolečino, tudi v sklepih in mišicah.
Simptomi občutljivosti na gluten brez celiakije lahko vključujejo:
- Napihnjenost.
- Driska in zaprtje.
- Bolečine v želodcu.
- Glavoboli.
- Utrujenost.
- Depresija in tesnoba.
- Bolečine v sklepih in mišicah.
- Možganska megla, ki se nanaša na občutek, da ne morete jasno razmišljati.
Alergija na pšenico
Alergija na pšenico je vrsta alergije na hrano, ki povzroči, da se imunski sistem telesa odzove na nekatere beljakovine v pšenici, vključno z glutenom in drugimi spojinami. Alergija na pšenico je pogostejša pri otrocih kot pri odraslih. Pravzaprav se ocenjuje, da približno 65 odstotkov otrok preraste alergijo na pšenico do 12. leta.
Simptomi alergije na pšenico so lahko zelo neprijetni in vključujejo:
- Kožni izpuščaj.
- Prebavne težave.
- Zamašen nos, kihanje in izcedek iz nosu, ki so še posebej pogosti pri posameznikih z Bakerjevo astmo, alergijskim stanjem, ki ga povzroča pogosto vdihavanje krušne moke, kar povzroči povečano občutljivost na pšenico ali druga žita.
Lekcija o alergijah na hrano | Znanost | Izobraževalne zgodbe za otroke
Anafilaksija
Anafilaksija je huda alergijska reakcija, ki je lahko smrtno nevarna, če je ne zdravimo. Lahko povzroči vrsto resnih simptomov, vključno z otekanjem, koprivnico, slabostjo, bruhanjem in težkim dihanjem po izpostavljenosti alergenu, kot je pšenica. Če opazite močne težave z dihanjem ali oteklino, takoj poiščite zdravniško pomoč.
Razlikovanje med alergijo in intoleranco na gluten
Pomembno je razumeti razliko med alergijo na gluten, celiakijo in intoleranco na gluten. Pri alergiji telo reagira na gluten z akutnimi simptomi, ki lahko vključujejo težave z dihanjem ali kožne izpuščaje, medtem ko celiakija povzroča dolgotrajno poškodbo črevesja. Alergija sproži imunski odziv, ki je pogosto hiter in lahko resen, medtem ko intoleranca povzroča predvsem prebavne težave, ki se pojavijo nekaj ur po zaužitju glutena. Če opazite akutne simptome, kot so oteklina, srbenje ali težave z dihanjem, gre verjetno za alergijo.
Če nekatere od zgoraj navedenih simptomov redno doživljate brez očitnega vzroka, potem morda reagirate na gluten v vaši prehrani. Vendar ne pozabite, da ima lahko večina simptomov na zgornjem seznamu tudi druge razlage.
Diagnostika in zdravljenje
Diagnostika alergije na gluten
Pravilna diagnoza je ključnega pomena za obvladovanje alergije na gluten. Postopek običajno vključuje pogovor z zdravnikom, kožni ali krvni testi za odkrivanje protiteles IgE, povezanih z alergijo, ter eliminacijska dieta, kjer se gluten izloči iz prehrane, da se ugotovi povezava med zaužitjem in simptomi. Ob sumu na alergijo se najprej opravijo kožni testi - majhne količine alergena se nanesejo na umetne rane na koži in če se pojavi rdečica, se šteje, da gre za alergijo. Obstajajo tudi krvni testi, ki odkrivajo alergije.
Diagnostika celiakije
Osnova celotne diagnostike celiakije je postavitev suma na bolezen. Včasih je to zaradi neznačilnih kliničnih znakov težko. Ko torej na podlagi otrokovih težav posumimo na celiakijo, imamo za potrditev bolezni na voljo zelo zanesljive serološke teste (dokazovanje prisotnosti za celaikijo značilnih protiteles v krvi bolnika) in tudi genetske teste. Dokončno pa diagnozo vedno potrjujemo z biopsijo sluznice tankega črevesa.
Bolezen je dedna, vendar dedovanje ni preprosto. Velja, da ima celiakijo okoli 10 % najbližjih sorodnikov znanega bolnika s celiakijo. Genetske preiskave so pomemben del diagnostičnega mozaika pri celiakiji.
Zdravljenje alergij in intoleranc
Zdravljenje alergije na gluten vključuje popolno izogibanje glutenu v prehrani. Pri blagih reakcijah se lahko uporabijo antihistaminiki, medtem ko je za hude reakcije potrebna epinefrinska injekcija (adrenalin).
Edini način zdravljenja celiakije je stroga brezglutenska dieta, ki mora biti doživljenjska. Ta dieta ne sme vsebovati niti najmanjših sledi proteinov žitaric, ki so v našem okolju najpogosteje uporabljene v prehrani. Ne sme vsebovati pšenice, ječmena, rži, pri nekaterih bolnikih pa tudi ne ovsa. Vnetje sluznice tankega črevesja se umiri in sluznica se normalizira.
Celiakijo ne smemo zamenjati z alergijo na pšenico, pri kateri gre za drugo vrsto protiteles (IgE protitelesa), čeprav se tudi alergija na pšenico zdravi skoraj povsem enako kot celiakija.
Celiakijo v začetnih mesecih zdravljenja pogosto spremlja intoleranca za laktozo. Kadar bolnik slabše prenaša mlečni sladkor (laktozo), priporočamo za določen čas (oz. dokler se sluznica tankega črevesa ne obnovi) prehrano brez kravjega ali kozjega mleka.
Prehrana brez glutena
Gluten je beljakovinska snov (prolamin), ki jo najdemo v endospermu krušnih žit, kot so pšenica, ječmen (ješprenj), rž, oves, pira (prvobitna vrsta pšenice), kamut (križanec med pšenico in ržjo) in tritikala. Značilnost in osnovna funkcija glutena je formiranje lepka, ki veže vodo in skrbi za povezanost in elastičnost testa. Po dogovoru so brezglutenska živila tista, ki vsebujejo manj kot 20 delcev glutena na milijon drugih delcev (< 20 ppm).
Še vedno je edino dokazano uspešno zdravljenje celiakije stroga prehrana brez glutena, ki je doživljenjska. Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izključiti vsa živila, ki vsebujejo gluten (pšenica, pira, rž, kamut, ječmen (oves) in vse izdelke, ki v svoji sestavi vsebujejo našteta žita ali škrob iz teh žit.
Kako izbirati živila
Vsa označena brezglutenska živila so v Evropski uniji in drugod v razvitem svetu redno nadzorovana in opremljena s podatkom o vsebnosti glutena. Znak, ki opozarja na živilo brez glutena, je prečrtan žitni klas. Takšne izdelke po svetu prodajajo v lekarnah, specializiranih trgovinah z zdravo prehrano in tudi v običajnih živilskih trgovinah na posebnih prodajnih policah, ki so namenjene živilom za ljudi s posebnimi prehranskimi potrebami.
Ker bolnik s celiakijo lahko uživa tudi druga živila, ki nimajo oznake brezglutenskega živila (prečrtano pšenično klasje), mora pred nakupom takšnega živila obvezno skrbno prebrati deklaracijo o sestavi, ki je navedena na embalaži. Po novem Zakonu o označevanju živil in prehrambnih izdelkov, morajo biti vsa živila in prehrambni izdelki označeni z deklaracijo, ki vsebuje poimensko sestavo vsake sestavine, ki jo živilo vsebuje, poleg tega pa mora biti pisava, če gre za prisotnost žit z glutenom, izstopajoča (npr. pšenična moka). Še vedno pa ostaja problem, kadar je izdelku opozorilo »lahko vsebuje gluten«. Nakup takega izdelka bolnikom s celiakijo odsvetujemo.
Priprava brezglutenskih obrokov
Ko smo se uspešno prebili skozi nakupovanje živil in prehrambnih izdelkov, ki so zagotovo brez glutena, moramo paziti tudi na njihovo pravilno shranjevanje in ravnanje z njimi, da ne bo prišlo pri pripravi brezglutenskih obrokov do kontaminacije z glutenom iz okolja. Zato nekaj zlatih pravil:
- Brezglutenski kruh vedno shranjujemo v posebni posodi za kruh, ki je tesno zaprta. Lahko jo hranimo na pultu ali v hladilniku. Pri rezanju kruha vedno uporabljamo čisto desko in čisti nož, še bolje, da imamo posebno desko za rezanje kruha in nož.
- Tudi ostale brezglutenske izdelke (testenine, moka, drobtine, piškoti, peciva …) shranjujmo v kuhinjski omari ločeno od drugih živil ali pa vsaj na ločeni polici.
- Vedno uporabljamo dobro pomito posodo in pribor, pazimo na kuhinjske krpe.
- Malica za predšolskega otroka ali šolarja s celiakijo naj bo vedno posebej zavita in ločena od malice ostalih šolarjev.
Pogoste napačne predstave o alergiji na gluten
- "Brezglutenska dieta je za vsakogar": Dieta brez glutena je potrebna le za ljudi z alergijo, intoleranco ali celiakijo.
- "Alergija na gluten je enaka celiakiji": Ne, pri celiakiji gre za avtoimunski odziv, pri alergiji pa za akutno imunsko reakcijo.
Življenje z alergijo na gluten
Obvladovanje alergije na gluten zahteva premišljeno načrtovanje prehrane in življenjskega sloga. Z znanjem in podporo je mogoče živeti polno in zdravo življenje kljub alergiji na gluten.
Če ima otrok alergijo na hrano, se je tej hrani najbolje popolnoma izogniti, omeniti pa je treba tudi, da lahko nekatere blage alergije izginejo, ko otroci odrastejo. Obstajajo tudi intolerance na določena živila, ki se razlikujejo od alergij. Razlika je v tem, da pri alergijah reakcijo povzroči imunski sistem, intoleranca pa je prebavni simptom in čeprav je neprijetna, intoleranca praviloma ni življenjsko nevarna.
Starši otrok s celiakijo so upravičeni do dodatka za nego kronično bolnih otrok, prav tako pa tudi do ustreznih davčnih ugodnosti. Slovensko društvo za celiakijo s sedežem v Mariboru poskuša pomagati svojim članom in vsem bolnikom s celiakijo tako, da redno organizira analize živil na vsebnost glutena in bolniki se na podlagi teh podatkov lažje odločajo o izboru prehrane. V okviru društva lahko starši svoje otroke vključijo v obnovitveno rehabilitacijo ali na mladinski brezglutenski tabor, kjer na delavnicah pod strokovnim vodstvom skupaj z vrstniki spoznavajo načine, kako se v vsakdanjem življenju upreti skušnjavam po prehranskih izdelkih, ki so zanje "nedosegljivi."
Čeprav težave ne nastopijo nujno v otroštvu, je vendarle to obdobje, ko si ustvarjamo temelje za zdravo odraslo in starostno obdobje, zato je upoštevanje doživljenjske striktne diete nujno od postavitve diagnoze naprej. Živilska industrija je ugotovila, da so bolniki s celiakijo potrebni pomoči, zato je na tržišču vedno več brezglutenskih izdelkov, ki lahko nadomestijo glutenske, vendar je cena zaradi zahtevnih tehnoloških postopkov odstranjevanja glutena vedno visoka. A če je dieta edino zdravilo, cena ne sme biti problem. Gre za bolnike in gre za edino zdravilo!