Prvi meseci z novorojenčkom so polni nepozabnih trenutkov, a tudi izjemno izčrpavajoči. Eden največjih izzivov, s katerimi se sooča večina staršev, je zagotovo nočno hranjenje. Pogosto zbujanje, iskanje udobnega položaja, priprava stekleničke ali dojenje - vse to lahko hitro načne spanec in energijo, ki sta ključna za dobro počutje tako dojenčka kot staršev. Vendar pa obstajajo strategije in razumevanje, ki lahko to obdobje olajšajo in pripomorejo k boljšemu počutju celotne družine.
Razumevanje potreb novorojenčka
Novorojenčki imajo majhen želodček, kar pomeni, da potrebujejo pogosta hranjenja, tudi ponoči. V prvih tednih se lahko dojenček zbuja na dve do tri ure, kar posledično pomeni, da se spanec staršev pogosto razdeli na krajše intervale. To je povsem normalno in del razvoja. Ključno je, da starši poskušajo čim bolj izkoristiti priložnosti za počitek, ko je dojenček miren.
Strategije za uspešno bujenje in hranjenje
Ko se pojavi potreba po bujenju dojenčka za hranjenje, je pomembno uporabiti nežne, a učinkovite metode, ki spodbujajo budnost, ne da bi otroka prestrašile ali prekomerno vznemirile. Zelo velikokrat se mamice trudijo z božanjem, prigovarjanjem, igrajo se z ušeski, malo požgečkajo. Novorojenček bo seveda spal naprej, kar je na nek način za mamo tudi olajšanje, saj otrok ne joče, je miren in tudi ona se lahko spočije. Hkrati jo bo grizel strah, da se otrok vendarle ni najedel, a se bo počutila pri tem nemočno, saj je naredila »vse«. V takšnem primeru se mama pogosto odloči za dodatek, ne iz potrebe, pač pa iz prepričanja, da ko otrok dodatek poje, bo zagotovo sit, saj bo tudi mama točno videla, koliko je pojedel, česar pri dojenju ne more vedeti.
Zelo pomembno je, da v prostoru, kjer se dojita, ni pretoplo in da otrok ni preveč oblečen. Pred dojenjem poskrbi, da otroka previješ in umiješ, saj ga že tako lahko dodobra prebudiš. Če se zgodi, da po nekaj potegih začne otrok dremati, se pripravi na “akcijo”.
Začnete lahko pri ušesih in otroka narahlo, ampak dovolj močno, da ga moti, povleci za uhlje, ga požgečkaj in pri tem vztrajaj tako dolgo, dokler se otrok doji. Ko otroku takšna “masaža” postane normalna, se prestavi na drug uhelj in vajo ponovi. Če ima otrok laske, povleci, cukaj za laske (ne jih le božati po laseh) in če je laskov veliko, je pomembno, da to narediš na levi strani glave, nato na desni, nato še spredaj in tudi pri zatilju. Zmasiraj vseh deset prstkov na roki. Ne naenkrat. Vsakega posebej in vsakega po celi dolžini. Znova je pomembno, da to ni nežna in prijetna masaža, ampak naj otročka ravno toliko zmoti, da bo ostal buden. Prstke lahko tudi vlečeš, se jih dotakneš s kakšno krtačo za lase ali s kakšnim hrapavim predmetom, da otrok občuti drugačno strukturo. Enak postopek lahko ponoviš s prstki na nogah. Vsakega posebej. Žgečkaj po podplatih. Otroka namerno malo povleci vstran od dojke, kot bi mu jo hotela vzeti, zato da ponovno močneje zagrabi.
Dejavniki, ki vplivajo na dojenje in spanje
- Duda: Uporaba dude lahko povzroči sesalno zmedo, hkrati pa otrok željo po sesanju nadomesti s sesanjem dude, kar lahko vpliva na njegovo potrebo po dojenju.
- Spanje v zibki ali svoji postelji: Ko je manj telesnega stika med staršem in otrokom, je manj tudi sporočil, ki se preko telesa prenašajo iz mame na otroka in obratno. To lahko vpliva na povezanost in dojemanje varnosti.
- Predolgo spanje v kosu: Če je novorojenček utrujen, bo dlje časa spal v kosu, saj nima moči ne za ohranjanje budnosti ne za dojenje. Zato mu je v prvih nekaj podojih (dneh ali tednih) treba omogočiti, da pridobi na moči in ga prebujati.
Ritem spanja in budnosti pri novorojenčkih
V prvih mesecih življenja potekajo korenite spremembe v količini, strukturi in časovni razporeditvi spanja, ki so neposredno povezane z zorenjem osrednjega živčevja. Spanje otroka se precej razlikuje od spanja odraslega človeka. Novorojenček, čigar možgani so v fazi intenzivnega razvoja, prespi približno 15-17 ur na dan. Njegova obdobja budnosti in spanja se izmenjujejo v 3- do 4-urnih ciklusih, ki so enakomerno razporejeni preko dneva in noči. Pri novorojenčku, ki še ne razloči dneva in noči, tako govorimo o večfaznem oz. ultradianem ritmu budnosti in spanja. Ritem budnosti in spanja, ki je značilen za odraslega človeka, se prične nakazovati šele ob koncu prvega meseca starosti.
Pri novorojenčku ločimo le tri faze spanja. Glavnino novorojenčkovega spanja predstavlja aktivno spanje, ki zavzema 50-60 % celotnega spanja. V tem obdobju spanja lahko, poleg hitrih očesnih gibov (angl. rapid eye movement - REM), pri novorojenčku opazimo tudi številne stereotipne gibe obraza, okončin ali celega telesa. To obdobje je v primerjavi z REM spanjem pri odraslem človeku tudi manj stabilno in vsebuje številna mikroprebujanja. Bistveno bolj stabilno je novorojenčkovo mirno spanje, ki se običajno pojavlja v približno 20-minutnih intervalih neprekinjenega spanja. Že ob koncu prvega meseca življenja spanje ni več naključno razporejeno med dnevom in nočjo. Najdaljša obdobja neprekinjenega spanja, ki lahko v tej starosti trajajo tudi do 6 ur, se pričnejo praviloma pojavljati v nočnem času. Ponavadi sledijo daljšemu obdobju budnosti v poznem popoldanskem času. Ob koncu šestega meseca življenja dojenček prespi le še četrtino dnevnega časa. Pri starosti enega leta in pol pa do starosti treh oziroma šestih let, ko otrok postopno opusti dnevne počitke, ostane količina dnevnega spanja približno enaka, in sicer okoli dve uri. Dojenček ima tako pri 6. mesecih običajno še tri dnevne počitke, med 9. in 12. mesecem dva, po 1. Nekje v času od 2. pa tja do 6. ali 9. meseca starosti se dojenček prične uspavati v fazo lahnega mirnega spanja. Podobno je tudi pri odraslih, vendar se spanec v tej starosti zelo hitro poglobi. Fiziološka nočna prebujanja na prehodu iz enega cikla spanja v drugega so zato pri dojenčku in malčku bistveno bolj pogosta kot pri odraslem človeku. Trimesečni dojenček se običajno zbudi 8-krat na noč. Ob letu in pol pa ima v noči še 5-6 takšnih kratkotrajnih prebujanj, katerih število se z razvojem, ob postopnem podaljševanju cikla spanja, še dodatno zmanjša.
5 nasvetov za gručno hranjenje | Kaj morate vedeti pri dojenju novorojenčka
Kdaj NE zbujati dojenčka?
Čeprav je v nekaterih primerih bujenje nujno, je pomembno vedeti, kdaj to ni potrebno ali celo škodljivo. Včasih imam ponoči težave z zbujanjem svojega enomesečnega dojenčka za podoj. Je to normalno? Gre za precej pogosto izkušnjo. Pred kratkim mi je neka mamica potožila, kako naporno je nočno dojenje njene tri tedne stare hčere. Z možem sta hčerkico skušala buditi celo s prižiganjem zelo svetlih luči, na njene nogice pa sta polagala mokro bombažno pleničko; vse to, da bi se punčka zbudila za dojenje. Oba sta bila namreč prepričana, da bo sicer stradala, če se ne bosta držala urnika dojenja. Čeprav sta oba seveda želela le dobro, taki ukrepi niso bili potrebni. Naj te potolažim z nekaj dejstvi. Dojenček star en mesec naj bi jedel vsake 2 - 4 ure. Če iz kateregakoli razloga spusti en obrok, bo zamujeno verjetno nadomestil pri naslednjem. Vnos hrane lahko ocenite tudi s štetjem pleničk; če vaš dojenček zmoči šest ali več pleničk na dan, potem verjetno prejema dovolj hranil. Pogostost izločanja blata pa se razlikuje od dojenčka do dojenčka. Če vaš otrok sledi tem splošnim vzorcem in je odziven, čuječ in kaže voljo do hranjenja (kadar je buden) ter enakomerno pridobiva težo, potem je z njim ali z njo po vsej verjetnosti vse v redu. Dojenčkov spalni in prehranjevalni ritem se bo iz dneva v dan spreminjal, ko bo postajal bolj dovzeten za dan in noč. Lahko se zgodi, da dojenčku en teden ne bo preveč do dojenja, spet drugi teden pa se bo lačen zbujal na vsaki dve uri. Taka raznolikost je normalna. Sčasoma se boste s svojim otrokom bolje spoznali in našli urnik, ki se vam bo zdel primeren in poznan.
Vpliv okolja in rutine
Študije kažejo, da imajo otroci, ki gledajo televizijo pred spanjem, večje težave s spanjem. Nepravilen spanec, nedosleden urnik dremeža in premalo spanja so lahko posledica gledanja zaslona pred spanjem. In več ur gledanja televizije, večje je število prijavljenih težav s spanjem, zato je dobro, da odstranite vse zaslone iz otroške sobe. Ko je otroška soba brez zaslona, poskušajte čim bolj slediti običajni rutini pred spanjem.
Ste pokonci celo noč, ker vam je to v veselje? Sedaj, ko ste mlada mamica, je količina spanja, ki si jo lahko privoščite, odvisna od vašega dojenčka. In ko pride čas za nočno spanje, nekateri dojenčki sploh nočejo sodelovati pri tem. Na žalost nikakor ne morete zahtevati, da bo vaš malček spal čez noč in da bo buden samo takrat, ko ste oblečeni, stuširani in pripravljeni za opravljanje vsakodnevnih obveznosti.
Do starosti 12 tednov dojenčki nimajo pojma o razliki med nočjo in dnevom. Hormoni, ki nadzirajo naše vzorce spanja in budnosti, pravzaprav še ne pričnejo delovati pred starostjo okrog treh mesecev. Zato je pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, nesmiselno pričakovati kakršnokoli zavedanje o spanju - malček preprosto sledi svojim lastnim potrebam. Dojenčki te starosti so tudi še tako majhni, da njihovi želodčki ne morejo sprejeti veliko mleka. Zato tudi potrebujejo tako pogosto hranjenje - in kadar so lačni, se zbudijo. Šele okrog starosti 16 tednov bo vaš dojenček lahko daljši čas vzdržal brez vmesnega hranjenja, tako da si boste lahko privoščili nekoliko daljši spanec brez prekinitve.
Vendar pa je življenje kljub dojenčku lahko polno aktivnosti. Še naprej se morate srečevati z ljudmi, opravljati nakupe, prati otroške pajacke… Vendar pa je vse to novo še kako stimulativno za dojenčka, mlajšega od 12 mesecev. Vsak prostor je poln najrazličnejših vonjav, zvokov in občutkov, na katere se mora dojenček prilagoditi. Njegovi možgani delujejo na polno, rezultat tega pa je, da dojenček postane preveč stimuliran in nato preveč utrujen. Kadar se to zgodi, bo dojenček težje zaspal, ker je vznemirjen. To je zelo zahtevna naloga za starše, saj je v našem življenju veliko vsega, dojenčki, mlajši od enega leta pa so običajno zelo zadovoljni v okolju, ki je umirjeno, dolgočasno in poznano. Če si želite zagotoviti mirno noč, velja zlato pravilo, da v enem dnevu nikar ne počnite preveč vsega, kar je novo.
Izčrpanost je lahko velika. Vendar pa je od šestega tedna starosti naprej vztrajanje na rutini ključnega pomena za spanje. Ni pomembno, kakšna točno je vaša rutina - steklenička, kopel, postelja ali pa kopel, ujčkanje, pomirjujoči zvoki - pomembno je to, da iste stvari počnete vsak večer. To vašemu dojenčku daje občutek varnosti in signalizira spanec. In to je pomirjujoče tudi za starše. Nikar ne poskušajte tega opraviti na hitro - preprosto uživajte ta mirni čas z vašim malčkom. Sčasoma bodo pričela ta dejanja vašega dojenčka uspavati.
Če dojenček komaj kaj spi ponoči, vendar pa zelo hitro zaspi čez dan, mu s tem, da mu prekinjate spanje čez dan, ne pomagate k boljšemu nočnemu spanju. Dejstvo je, da če pustite dojenčku zadremati, kadar si želi in za kolikor časa si želi (tako tekom dneva, kot tudi čez noč), bo rutina njegovega spanja postala boljša. Edina oseba, ki ve, koliko spanja vaš dojenček potrebuje, je on sam. Če ga zbudite, ga s tem prikrajšate za počitek, katerega si želi. Zaradi tega bo postal preutrujen - in kadar je preutrujen, bo postal siten in bo kasneje veliko težje ponovno zaspal. Tako je to dvojna slabost. Ko bo vaš dojenček naslednjič zadremal čez dan, se mu pridružite.
Če je vaš dojenček končno zaspal in se trudite, da ga ne bi zbudili, hodite po tiho po hiši. Vendar pa, če je zvok dojenčku poznan, ga ne bo vznemirjal - dojenček ga bo mirno prespal. Če je dojenček na primer navajen, da njegov starejši bratec prepeva, bo še naprej lepo mirno spal. Če je navajen na glasno zapiranje vrat in škripanje poda, ga tak zvok ne bo vznemirjal. Nepoznani zvok je tisto, kar ga bo zbudilo. Zato je najbolje, da kar čim bolj normalno opravljate vaše delo medtem, ko vaš dojenček spi. Namreč, hitreje ko se bo dojenček privadil na zvoke, lažje bo v prihodnosti ob njih zaspal. Igrače za spanje so izjemno učinkovit način, da si prihranite energijo in umirjeno uspavate otroka. Ogromno raziskav je bilo narejenih v zagotavljanju, da so bili izbrani resnično najučinkovitejši pomirjujoči zvoki - tisti, ki jih dojenčki slišijo, ko so v maternici.
Razumevanje nočnih prebujanj po 6. mesecu starosti
Raziskovanje vzorca nočnega prebujanja je lahko zelo koristno, če poskušate izboljšati spanje. Razumevanje, ali je vaš otrok lačen, preutrujen ali mu je preprosto neprijetno, igra pomembno vlogo. Pri interpretaciji nočnega prebujanja opazimo predvidljive vzorce, ki jih lahko povežemo z biološkim ozadjem in samo nevrobiologijo spanja. Ti zapisi so namenjeni dojenčkom, ki so starejši od 6. meseca starosti (upoštevajte korigirano starost, če je vaš dojenček nedonošenček). Do 6. meseca dojenčkovo spanje šele dozoreva in je pomembno, da postavimo starostno mejo, da se izognemo napačni interpretaciji, ki bi lahko nastala pri starših. Diagnostično merilo, da se upoštevajo smernice prebujanj, je, da se morajo izzivi v povezavi s spanjem in uspavanjem ponavljati vsaj 3 tedne in vsaj 3-krat na teden.
V prispevku bomo obravnavali 6 vrst prebujanj:
»Lažni zagon« spanja: Dojenčka lahko hitro in brez težav uspavate, in ko se že udobno namestite in zadihate, da imate čas zase, se vaš dojenček čez 20. do 60. minut prebudi z jokom. Dojenčka morate nato nositi, dojiti ali mu popraviti dudo. Omenjen »lažni zagon« se lahko zgodi iz več razlogov. Najpogostejši vzrok je spuščanje dnevnih dremežev ali premalo dnevnega spanja. Vse to vodi do bolj razdrobljenega nočnega spanja. Manj pogosto se zgodi, da za tovrstnim zbujanjem stoji predolg zadnji dnevni dremež, ki onemogoča, da bi spalni pritisk opravil svojo vlogo in bi dojenček ali malček ostali dlje v spanju. Če je vzrok, da je dojenček preutrujen, ker je spustil dnevno spanje in se vzorec »lažnega zagona« dogaja pogosto, predlagamo, da delate na daljšem dnevnem spanju. Ob opisovanju pogostega prebujanja v prvem delu noči bi rada omenila tudi morebiten vzrok, ki se pogosto kaže pri dojenčkih in malčkih, ki spijo s svojimi starši. Pogosto kličejo starša, saj povezujejo spanje s starši. Vendar pa okoli 6. meseca pri dojenčkih pride do razvoja, ki ga bolj natančno opisuje teorija trajnosti predmeta, katere avtor je priznani švicarski psiholog, Jean Piaget. V svojih raziskavah je Piaget zaključil, da otroci ne morejo pravilno razumeti zasnove stalnosti predmeta in oseb, dokler niso stari vsaj 12. mesecev. Vemo tudi, da postanejo možganske strukture - hipokampus, ki omogočajo razumevanje, da ima otrok ponotranjen občutek, da se bo starš vrnil, zrele šele okoli 18. meseca starosti. Pri dojenčkih in otrocih, ki si delijo posteljo skupaj s starši, se po mojih izkušnjah pogosto zbujajo, če starša ni poleg, zaradi nezmožnosti razumevanja trajnosti predmeta in oseb veliko bolj kaže.
Dojenček ali malček potrebuje več kot 20 minut za uspavanje: Vaš dojenček ali malček se na splošno zdi utrujen in pripravljen na spanje, in ko ga želite uspavati, potrebuje več kot 20. minut zibanja, dojenja, božanja ali drugega pomirjanja. Idealen čas, ki ga potrebujemo, da zdrsnemo v spanje, naj bi bil 15. do 20. minut. To, da svojega dojenčka ali malčka zelo dolgo uspavate, lahko nakazuje na to, da sploh še ni pripravljen na spanje (da spalni pritisk in melatonin nista opravila svoje vloge) ali pa, da je mogoče preutrujen, ker se zaradi povišanega kortizola ne more umiriti. Redko pride do tega, da otrokova biološka ura postane ponotranjena do te mere, da otrok ne zaspi do določene ure, ki jo cirkadni ritmi povezujejo z nočnim spanjem. Preverite, kdaj je vaš otrok končal z zadnjim dnevnim dremežem. Okvirna dolžina homeostatične težnje po spanju vam nudi orientacijo, kdaj je otrok pripravljen na spanje. Če imate 8. mesečnega dojenčka, ki je zaključil z zadnjim dnevnim dremežem ob 18h, bo zelo težko zaspal ob 10h, ker njegovo telo ni začelo sproščati še spalnega pritiska, ki bi mu pomagal v spanje. Če je vaš otrok preutrujen, poskusite premakniti uro uspavanja ali preverite, kako je z njegovimi dnevnimi dremeži. Preverite tudi, kakšno je spalno okolje - zlasti temperaturo in svetlobo, da zagotovite, da soba ni prevroča ali je mogoče preveč svetlo za spanje. Če pa so otrokovi cirkadiani ritmi ponotranjili določeno uro za nočno spanje in pred to uro otrok ne zdrsne v spanje, je treba z malimi koraki otrokovo biološko uro pripraviti na drugo uro nočnega spanja. V takih primerih se uporablja metoda »bedtime fading« in je za implementacijo te metode žal potreben individualni pristop, saj moramo izključiti tudi druge dejavnike, ki lahko vplivajo na dolgo uspavanje.
Kratkotrajna prebujanja na prehodu iz enega spalnega cikla v drugega: Dojenčki se med vsakim spalnim ciklom na kratko prebudijo, tudi mi se in to je naša osnovna biologija spanja, le da so naši spalni cikli daljši od spalnega cikla dojenčka. To je normalno in naravno dogajanje in se zgodi približno vsakih 60-90 minut. Dojenčki, ki povezujejo neko vedenje s spanjem (potreba po nečem zunanjem od staršev, kot so sesanje, zibanje, nošenje), se bodo ob vsakem od teh ciklov spanja prebudili in poklicali pomoč, priklicali bodo znano spalno asociacijo, da se nato vrnejo v spanje. V tem primeru delamo na spreminjanju ali dodajanju spalnih asociacij. Najlažje to naredimo ob nočnem uspavanju.
Nočno hranjenje, ki ni več potrebno: Odvisno je od starosti dojenčka ali malčka in pri tem moramo upoštevati realistična pričakovanja o potrebah nočnega hranjenja dojenčkov. Če se vaš dojenček ali otrok med nočjo pogosto hrani, le tega pa ne »potrebuje« več, boste morali uravnotežiti zaužite dnevne kalorije čez dan in zmanjševati nočno hranjenje.
Nemirno spanje in pogosta prebujanja zaradi nelagodja: Vaš dojenček ali malček je med spanjem zelo nemiren. Lahko v prvem delu noči spi malo dlje (2 ali 3 ure v kosu), nato pa se zelo, zelo pogosto prebuja v zelo nepredvidljivem vzorcu. Mogoče opazite tudi, da vaš otrok smrči, spušča nenavadne zvoke ali ima kratke odmore dihanja. Okoli 6. meseca postane dojenčkov cirkadiani ritem bolj predvidljiv in organiziran. V prvem delu noči je spanec bolj globok in takrat se dojenček redko prebudi. Prebujanja v prvi tretjini noči so največkrat povezana z bolečino, nelagodjem, boleznijo ali preutrujenostjo. Vašemu otroku je morda neprijetno, lahko mu rastejo zobki (nelagodje zaradi izraščanja zobkov preneha v večini po 2. dneh, ko zobek pride ven), lahko je bolan, če je za tem zbujanjem preutrujenost, predlagamo, da delate na dnevnih dremežih. Tovrstno zbujanje pa lahko nakazuje tudi na določen medicinski vzrok (alergije, intolerance, obstrukcije dihanja, težave s kožo … itd.), ko je otrokovo telo v neprijetnosti in moramo odstraniti vzrok neprijetnosti. Razmišljajte in raziskujte v smeri, kaj mojemu otroku onemogoča, da bi se počutil prijetno? Če se omenjen vzorec pogosto ponavlja, vzroka pa ne najdete, se pogovorite s svojim pediatrom, ki vas bo napotil do ustreznega specialista, ki lahko vašemu otroku pomaga. Včasih pri zelo pogostem prebujanju otrok diha skozi usta, ali je zelo nemiren med spanjem, kar lahko nakazuje na določen zdravstveni izziv, zaradi katerega se otrok prebuja.
Bedenje dojenčka ali otroka čez noč: Vaš otrok se zbudi sredi noči in kar koli, kar poskušate, da bi zaspal nazaj, ne pomaga. Večina dojenčkov ali otrok bo tudi dobro razpoložena med budnostjo in niti ne bo želela zaspati nazaj. Razdeljena noč je v veliki meri biološka težava. Otroci se glede na biološke potrebe razlikujejo po tem, koliko spanja potrebujejo. Tako se ustvari spalni pritisk, ki vašega otroka drži v spanju. Ko vaš otrok bedi čez noč, se spalni pritisk loči od cirkadianega ritma. To pomeni, da vaš otrok spi 8-9 ur in se zbudi precej osvežen in pripravljen, da začne dan … ob 2. uri zjutraj! Vaš otrok bo nekaj časa pokonci, spalni pritisk bo začel počasi naraščati in nato bo spal še nekaj ur do jutra. Urejanje dnevnega spanja, dodajanje spalnih asociacij ali prekinjanje navade. To so nekateri najpogostejši vzorci, ki jih opažamo pri prebujanju otrok. To pa ne pomeni, da lahko z naslavljanjem omenjenih vzorcev dosežemo neprekinjeno spanje med nočjo.
Pomembno obvestilo za starše
Vloženi trud, energija in čas za razumevanje potreb dojenčka in prilagajanje nanj se zagotovo povrnejo. Zato je še toliko bolj pomembno, da se v prvih nekaj dneh po porodu otroku posvetiš s telesom in dušo. Otrok bo zelo verjetno potreboval le nekaj dni, največ nekaj tednov prebujanja, saj bo z dobrim dojenjem hitro pridobil na moči in se posledično dojil tudi bolje, hitreje, učinkoviteje ter bo ostajal buden in prisoten dlje časa tudi med samim dojenjem. Otroci so si različni. In prav tako mame. Zato univerzalnega pravila ni. Podari znanje.
Informacije na spletnih straneh, kot je ta, so namenjene zagotavljanju splošnih informacij in v nobenem primeru niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali drugim strokovnjakom. Vedno se posvetujte s svojim pediatrom, če imate pomisleke glede zdravja ali razvoja vašega otroka. Vsa vsebina, tudi nasveti zdravnikov, velja le kot mnenje.