Nosečnost je obdobje, ki prinaša številne spremembe v življenju ženske, ne le fizične, temveč tudi psihološke. Pogosto pa je to obdobje obdano z miti in napačnimi prepričanji, ki lahko povzročijo nepotrebno skrb in omejevanje. V tem članku bomo raziskali nekatere od teh mitov, predvsem s področja gibanja in splošnega življenjskega sloga nosečnic, ter predstavili strokovna spoznanja, ki temeljijo na sodobnih raziskavah in praktičnih izkušnjah.
Gibanje v nosečnosti: Potreba, ne luksuz
Za nosečnico je gibanje celo bolj pomembno kot za tisto, ki ni noseča, saj sta od tega gibanja sedaj odvisni dve živi bitji. Bistvo gibanja v nosečnosti je namreč v razumevanju tega, kaj telo potrebuje. V prvem tromesečju se vrši organogeneza - formirajo se vsi organi zarodka. Zato že narava poskrbi, da je nosečnica v prvem tromesečju bolj utrujena in mora poslušati lastno telo ter več počivati. To pa ne pomeni, da mora prenehati z vsemi aktivnostmi. Nežne vaje za raztezanje in krepitev, ki posnemajo naravno gibanje, so veliko boljše od negibanja ali od klasičnih fitnes vadb, ‘prilagojenih’ za nosečnice.
Nekateri položaji, kot so tisti na vseh štirih, so zelo koristni za nosečnico skozi vsa gestacijska obdobja. Osvobajajo napetosti ali bolečine v ledvenem delu hrbtenice in medenici ter osvobajajo prostor v maternici. Škodljivi postanejo lahko le, če je nosečnica razvila zelo velik razmik trebušnih mišic (diastazo rektusov), ker teža ploda pritiska na razmaknjeno območje, ali če ima težave s karpalnim kanalom.
Pomembno je tudi zavedanje, da na gibanje popkovine vpliva predvsem otrokova aktivnost v maternici in dolžina popkovine, ne pa toliko gibanje matere. Približno vsak tretji novorojenček se rodi s popkovino okoli vratu, vendar jih večina nima nikakršnih problemov.
Drže in položaji: Kaj je res dobro za vas in vašega otroka?
Pri spanju in počivanju se pogosto pojavlja vprašanje, kateri položaj je najboljši. Ležanje na levem boku se priporoča, da plod ne bi pritiskal na veliko veno (veno cavo inferior), s čimer bi se lahko zmanjšal pritisk iz spodnjega dela telesa (in maternice) nazaj do srca. Nosečnica sama čuti, če bi se to zgodilo, saj bi ji postalo takšno ležanje zelo neprijetno. Poleg tega pa ležanje na levem boku spodbuja tudi boljšo lego zarodka v maternici (obrnjen s hrbtom v levo in z glavico navzdol, kar se imenuje ‘left occiput anterior’). Tega pa nosečnica navadno ne čuti sama. Če so ligamenti maternice na eni strani bolj zakrčeni kot na drugi, ji bo bolj ustrezalo spanje na desnem boku, saj bo imela na levi občutek, kot da jo trebušček zateguje. Spanje na hrbtu lahko poleg pritiska na veno cavo spodbudi tudi posteriorno lego zarodka (s hrbtom obrnjen proti hrbtenici nosečnice).
Nekatera gibanja in položaji, ki se na prvi pogled zdijo neškodljivi, so lahko problematični. Dvojno prestopanje stopnic bi lahko dražilo medenične sklepe in bi poslabšalo stanje, še posebej pri tistih nosečnicah, ki jih boli sramna zrast (simfiza) ali boli/špika zadaj v sakroiliakalnih sklepih medenice. Medenica služi za prenašanje sil teže in ko hodimo navzgor ali navzdol, želimo, da je v čim bolj poravnanem položaju glede na ostalo telo oziroma tla, kar pri tako velikih korakih ni mogoče. Jarek sicer lahko preskoči, ni pa zaželeno, da bi to počela pogosto.
Med drugim odsvetovanimi praksami so:
- Sedenje s prekrižanimi nogami ali stisnjenimi stegni.
- Slonenje na eni nogi, še posebej, če dlje časa stojite. Izogibajte se prenosu teže na eno nogo in še slabše na kolk.
- Preveč iztegnjena kolena (hiperekstendirana). Ko stojite, pazite, da so vaša kolena raje čisto malo pokrčena kot preveč iztegnjena.
- Globoki počepi, če ne znate pravilno počepati in pri tem zapirate porodni položaj.
- Kolesarjenje, zlasti zunaj zaradi možnosti padca. Sobno kolo sicer omogoča vrsto gibanja samo z vidika kardio-vaskularnega sistema, vendar predstavlja drugo obliko sedenja, kjer pritiskamo na križnico in/ali pudendalni živec, presredek, krajšamo mišico psoas, ki je zelo pomembna mišica pri rojevanju, utesnjujemo prostor okoli maternice (z ukrivljeno lego hrbtenice v smeri naprej in navzdol) in izvajamo pritisk na vretenca.
- Plavanje, kjer hrbtno plavanje ni priporočljivo; boljše je prsno.
- Hoja po asfaltu, saj lahko sile udarca negativno vplivajo na medenične sklepe, še posebej sakroiliakalne, in s tem na celotno funkcionalnost medenice in hrbtenice.
- Preveč vaj, kjer se stiska trebuh. Ni pametno trebušne mišice samo stiskati, ampak jih znati tudi popolnoma sprostiti, najbolje na vseh štirih.
- Hoja v petah, ki popolnoma poruši celotno arhitekturo nosečniške drže.
- Premalo hoje na dnevni ravni. Nosečnica bi morala na dan hoditi vsaj 1-2 uri, najbolje ne v enem kosu in po naravnih površinah.
- Dvigovanje preko trebuha, ki je kot izvajanje trebušnjakov in lahko pripelje do razmika trebušnih mišic.
- Nepravilno dvigovanje starejših otrok.
Kombinacija nepravilnega in dolgotrajnejšega sedenja, premalo hoje in ustreznega gibanja ter neustrezno dvigovanje otrok oziroma drugih bremen lahko privede ne samo do bolečin v spodnjem delu trebuha, ampak tudi do bolečin v križu, medenici, razmika trebušnih mišic (diastaza rektusov), popkovne kile in celo spontanega splava.
Dihanje in porodna pripravljenost: Ključ do zdravega poroda
Dihanje skozi usta pri obremenitvah je postalo pogosto, vendar ni naravno. Tudi nosečnica se mora truditi ves čas dihati skozi nos, ker s tem uravnava optimalno razmerje med plini (kisik - dušik - ogljikov dioksid) v telesu, ki ga prejema tudi zarodek. Če bo dihala skozi usta, obstaja velika verjetnost, da bo tudi novorojenček dihal skozi usta.
Nepripravljenost na porod je lahko velik problem. Ženska v modernem svetu težko rojeva naravno, če se na to ne pripravlja. Rojevanje doma ob prisotnosti drugih žensk, ki so vešče rojevanja in so ji v oporo, je izrinilo bolnišnično, največkrat medikalizirano rojevanje. Če nisi pripravljena, si podvržena bolnišnični rutini in hitro pristaneš na umetnih popadkih, lajšanju bolečin in kirurškemu nožu. Šole za starše v porodnišnici pogosto ne prikažejo vseh dejstev in ne govorijo o možnostih med porodom (gibanje, pripomočki za rojevanje, hranjenje, prisotnost dude). Zato je dobro prebrati kakšno knjigo ali se udeležiti delavnic pri dulah in se pozanimati v porodnišnicah, kaj omogočajo in česa ne.
Keglove vaje in stres v nosečnosti
Keglove vaje so pogosto tema razprav v času nosečnosti. Stres je že nekaj tako vsakdanjega, da nihče prav posebej ne poudarja, kakšne so obsežnosti vpliva na telo noseče matere. Izpostaviti je treba predvsem zakrčenost oziroma togost mišic (trebušnih, medeničnega dna, dihalnih, psoas), ki vplivajo na potek nosečnosti in porod ter tudi na prenos vzorcev na otroka.
Kako in kdaj naj izvajam vaje za medenično dno? | NHS
Dojenje v nosečnosti in tandem dojenje
Narava sicer največkrat poskrbi, da ženska ne more zanositi med dojenjem, vendar se to zgodi, kot se zgodi, da ženska doji več let (istega otroka). V teh primerih se sestava mleka spremeni še posebej v četrtem ali petem mesecu. Na spremembe vplivajo nosečniški hormoni, kar posledično vpliva tudi na njegovo količino, ki upade. Potrebno je poskrbeti za zadostno količino hranilnih snovi, počitka in čim manj stresa. Dojenje v nosečnosti se odsvetuje tistim nosečnicam, ki so nagnjene k splavom ali ki so rizične za prezgodnji porod, saj dojenje lahko stimulira popadke maternice.
Znanstveno ni dokazov, da dojenje v nosečnosti škodi plodu, materi ali lahko celo povzroči splav. Izkušnje številnih mater so pokazale, da je varno dojiti celo nosečnost, zato lahko nosečnica, če ji to odgovarja, brez skrbi doji še naprej. Dojenje ne bo škodovalo plodu, še posebej, če bo mati uživala povečano količino zdrave hrane, po potrebi vitaminske dodatke in bo dovolj počivala. Nekatere matere imajo med dojenjem zelo občutljive bradavice ali jim je močno slabo, zato dojenje lahko postane neprijetno. Veliko otrok se med nosečnostjo samo odstavi, še posebej v zadnjih mesecih, ker se proizvodnja mleka zmanjša, z nastajanjem mleziva pa se spremeni okus, ki mnogim malčkom ni všeč.
Tandemsko dojenje, ko mati doji starejšega otroka med nosečnostjo, je lahko izziv. Mlezivo, kolostrum je prisotno le v prvih dneh po porodu, ki jih boste verjetno preživeli v porodnišnici. Tega bo tako verjetno zagotovo dobil le drugi otrok. Ko vas bo starejši otrok obiskal v porodnišnici in se morda želel dojiti (če se bo še dojil) ne bo nobenemu v škodo. Pri tandemskem dojenju se mleko najprej prilagodi drugemu otroku, na to vplivajo hormoni, ki se izločajo med in po porodu. Ko začne ženska proizvajati zrelo mleko, bosta imela od njega podobne koristi. Kakovost in količina materinega mleka se vedno prilagaja trenutni situaciji, vedno je pravšnja. Tudi za dva ga je dovolj in je dobro. Večina mamic, ki so dojile tandemsko, so ponavadi najprej podojile manjšega dojenčka, potem pa starejšega.
Problem s tandemskim dojenjem tiči drugje: takšno dojenje je v naši kulturi dokaj redko in neobičajno. Verjetno vam bo težko, ko se boste srečevali s predsodki ljudi v vaši okolici. Žal je negativnih pripomb na to temo precej več kot pozitivne spodbude. Mnogi ljudje so polni predsodkov in mitov o dojenju, še vedno je pri nas močno veljavno (napačno) mnenje, da dojenje matere izčrpava ali da jim celo škodi, da dojenje jemlje zarodku, itd… Vse to so le miti in neresnice.
Obstajajo tudi primeri, ko bi se nosečnica želela dojiti, a ji to zaradi zdravstvenih razlogov ni dovoljeno. V primeru, ko so v materinem mleku odkrili bakterijo streptokok ag., je dojenje lahko vprašljivo. V takih primerih je ključnega pomena posvet z zdravnikom in skrbno spremljanje ter testiranje, da bi zagotovili varnost tako matere kot otroka.
Higiena in varnost v nosečnosti: Od kopeli do stika s hišnimi ljubljenčki
Nosečka si lahko privošči kopel, vendar mora poskrbeti, da voda ni pretopla. Namakanje v vodi z več kot 35 stopinjami ni priporočljivo oz. ne sme biti daljše od 10 minut. Savne, jacuzziji in zelo tople kopeli zato niso priporočljive v času nosečnosti. Voda iz kadi ali bazena ne more preiti v maternico in okužiti ploda, saj je plod zaščiten s posteljico. Kopel je torej super način za sprostitev mišic med nosečnostjo.
Pri hišnih ljubljenčkih je potrebna previdnost predvsem pri čiščenju mačjega stranišča. Mačji iztrebki lahko vsebujejo parazite, ki povzročijo toksoplazmozo. Toksoplazmoza lahko v času nosečnosti povzroči resne škodljive posledice za plod. Toksoplazmoza se prenaša oralno, zato je pomembno, da si po čiščenju stranišča temeljito umijete roke. Če moraš nujno ti čistiti mačje stranišče, ga čisti vsak dan, saj parazit postane kužen šele po enem do petih dneh. Če sumite na okužbo, se o tem pogovorite s svojim zdravnikom.
Seksualnost v nosečnosti
Pri zdravi nosečnosti spolni odnos ne more poškodovati otroka in je zaželen. Še posebej pa je ljubljenje in draženje bradavic koristno v zadnjih tednih nosečnosti ali ko je nosečnica čez rok.
Mit o polni luni in porodih
Veliko babic prisega, da je med polno luno več porodov, vendar so znanstvene raziskave to teorijo ovrgle. Raziskave v New Yorku v 50. letih so pokazale 1% porasta v porodih 2 tedna po polni luni, nekatere podobne raziskave pa so ugotovile za 1% povišano število porodov v tednih pred polno luno. Mnoge druge raziskave pa so zaman iskale povezavo med porodi in polno luno.
Splošna priporočila za zdravo nosečnost
- Prehrana: Primerna in kakovostna prehrana je v nosečnosti še pomembnejša. Nosečnice potrebujejo večji odmerek folne kisline (400 do 600 mikrogramov na dan) za preprečitev prirojenih okvar pri otroku. Priporoča se uživanje prenatalnih vitaminov.
- Alkohol in kajenje: Prekomerno uživanje alkohola lahko povzroči fetalni alkoholni sindrom. Nosečnice se morajo izogibati alkoholu. Kajenje izpostavi plod nevarnim kemikalijam in zmanjša krvni obtok, kar poveča možnosti zapletov in rojstnih okvar. Tudi pasivno kajenje je nevarno.
- Zdravstvena oskrba: Nosečnice imajo pestro izbiro ginekologov in druge zdravstvene pomoči. Prvi obisk pri ginekologu je med 8. in 12. tednom nosečnosti, ko se opravi pregled, izmeri krvni pritisk, stehtamo nosečnico ter se pogovorita o pomenu folne kisline, prehrani, telesni aktivnosti in materinski šoli.
- Stres in telesna aktivnost: Nosečnice se morajo izogibati napornemu delu in stresnim situacijam. Redna telesna aktivnost pod strokovnim nadzorom je priporočljiva.
- Dedne bolezni: Družinske člane je dobro vprašati o morebitni družinski zgodovini porodnih zapletov ali dednih bolezni.
- Surovo meso: Surovo ali premalo kuhano meso je lahko gojišče nevarnih bakterij, ki povzročajo toksoplazmozo.
- Cepljenje: Pomembno je biti na tekočem z obveznimi in priporočljivimi cepljenji, zlasti proti gripi.
- Duševno zdravje: Več kot polovica žensk med nosečnostjo doživi občutke tesnobe in depresije. Če se tudi sama spopadaš s takimi čustvi, se o tem pogovori in si priskrbi pomoč.
- Ustna higiena: Zdravje zob in dlesni vpliva na otrokovo dobrobit, saj lahko bakterije iz ustne votline povzročijo povišano možnost prezgodnjih popadkov.
- Shranjevanje matičnih celic: Pred porodom je možno shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi in tkiva, ki jih lahko otrok izkoristi za morebitno zdravljenje.
Vse informacije na spletni strani so namenjene izključno informativnim in izobraževalnim namenom ter ne predstavljajo zdravstvenega nasveta, diagnoze ali zdravljenja, niti ne morejo nadomestiti posveta z zdravnikom ali drugim ustrezno usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom. Vsak posameznik je edinstven, zato se lahko odzivi na opisane pristope razlikujejo.