Dojenje je naraven proces, ki pa v sodobnem svetu pogosto naleti na ovire, zaradi katerih se marsikatera mati sooči z dvomi in težavami. Ključnega pomena za ohranjanje dojenja v domačem okolju je informiranost mater o možnih oblikah pomoči. Potrebe matere in otroka ter posledično vrste in načini potrebne pomoči so namreč pogosto težko predvidljivi in posplošljivi. V praksi se dojenje redko izkaže kot povsem enostaven proces, kot ga pogosto prikazujeta poljudna in strokovna literatura ali pa splošna kulturna percepcija, kjer naj bi matere s tem pričele čim prej po porodu, otroka "redno" pristavljale, ga podojile in bi nato mirno spal do naslednjega podoja.
Potreba po pomoči pri dojenju
Raziskave jasno kažejo, da večina mater potrebuje in aktivno išče pomoč pri dojenju. V eni izmed raziskav je kar 84 % mater navedlo, da so potrebovale in iskale podporo. Hkrati pa so te matere tudi izrazile zadovoljstvo z prejeto pomočjo, saj so trditve, kot sta "Dobila sem strokovne odgovore na moja vprašanja" in "Pomagali so mi pri reševanju težav", ocenile z visoko povprečno vrednostjo. Podobne ugotovitve je predstavila tudi raziskava Dolerjeve iz leta 2009, ki je proučevala profesionalno in laično podporo dojenju, kjer je večina sodelujočih mater izrazila zadovoljstvo s prejeto pomočjo.
Viri pomoči in svetovanja
Matere v Sloveniji lahko poiščejo pomoč pri različnih virih, ki se deloma prekrivajo z mednarodnimi praksami in priporočili. Te oblike vključujejo:
- Mednarodno potrjene svetovalke za dojenje (IBCLC - International Board Certified Lactation Consultant): Te svetovalke predstavljajo najvišji mednarodno priznani standard usposobljenosti na področju dojenja. Pogoj za pridobitev naziva je opravljeno določeno število praktičnih ur dela z doječimi materami ter uspešno opravljen izpit. IBCLC svetovalke so usposobljene za nudenje pomoči v zahtevnejših situacijah in so zaveznice drugih zdravstvenih delavcev. Njihovo delovanje je regulirano s kodeksom IBCLCE, ki zagotavlja objektivne strokovne storitve. V Sloveniji se zavedajo pomena teh svetovalk, saj jih Ameriški Center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (CDC) uporablja kot kazalnik kakovosti na nacionalni ravni. Kljub temu pa se nekatere IBCLC svetovalke, zaposlene v slovenskem zdravstvu, primarno posvečajo drugim nalogam, kar omejuje njihovo polno izkoriščenost za podporo dojenju.
- Svetovalke La Leche League International (LLLI): Svetovalke LLLI so lahko le matere, ki imajo same izkušnje z dojenjem. Vse svetovalke se najprej usposabljajo pod mentorstvom, kjer osvojijo osnove vodenja dojenja, iskanja informacij in pravilnega posredovanja znanja. LLLI deluje kot neprofitna, nepolitična in nereligiozna organizacija, ki si prizadeva za spodbujanje dojenja, širjenje informacij ter nuditi podporo in pomoč materam. Njihovo delovanje temelji na principu "pomoč mame mami", s čimer krepijo samozavest mater.
Podporne skupine za dojenje: Te skupine nudijo podporo in pomoč vsem materam, ki želijo dojiti. Srečanja so brezplačna in omogočajo dostop do točnih informacij ter izmenjavo izkušenj z drugimi materami. Podporne skupine lahko organizirajo porodnišnice z nazivom "Novorojenčku prijazna porodnišnica" (NPP) ali druge zdravstvene ustanove, pa tudi LLLI.
24-urna telefonska pomoč: Določene ustanove, ki podpirajo dojenje (nosilke naziva NPP ali DPZU), bi morale zagotavljati 24-urno telefonsko pomoč, ki je dostopna ne glede na uro.
Socialna omrežja in spletne skupine: Veliko doječih mamic se z vprašanji obrača na druge doječe mamice preko različnih skupin na socialnih omrežjih, kot je na primer aktivna FB skupina Dojiva.se v Sloveniji. Te skupine nudijo predvsem čustveno podporo in splošne informacije, ki temeljijo na osebnih izkušnjah posameznic.
Zdravstveni delavci v porodnišnicah in patronažne sestre: Porodnišnice, ki pridobijo naziv "Novorojenčku prijazna porodnišnica", upoštevajo listo "Deset korakov do uspešnega dojenja", kjer deseti korak posebej poudarja seznanjanje mater z možnimi oblikami pomoči po odpustu. Vendar pa se v praksi pojavljajo izzivi, saj nekatere sestre v porodnišnicah ali patronažne sestre morda nimajo dovolj poglobljenega znanja o dojenju, kar lahko vodi do neustreznih nasvetov, kot je na primer predlaganje stekleničke ob prvih težavah.
Izzivi in priporočila
Kljub obstoju različnih oblik pomoči se matere pogosto soočajo s pomanjkanjem ustrezne podpore ali pa ne vedo, kje jo poiskati. Pogost problem je tudi, da so plačljive svetovalke za dojenje za marsikatero družino finančno nedostopne. Idealno bi bilo, če bi bile usposobljene svetovalke za dojenje prisotne v porodnišnicah in bi skupaj s patronažno sestro obiskovale mamice na domu.
Podpora pri dojenju
Pomembno je, da so osebe, ki nudijo pomoč, dovolj izobražene, prepričljive in sposobne ustrezne komunikacije z materami, ki so pogosto v stiski. Svetovalke za dojenje ne le svetujejo, temveč pogosto s poslušanjem, pomirjanjem, tolažbo in spodbujanjem nudijo ključno podporo.
Pojavlja se tudi razkorak med tem, kaj bi morale nuditi nekatere zdravstvene ustanove (npr. 24-urna telefonska pomoč), in kar dejansko nudijo. Izkušnje mater kažejo, da so včasih bolj koristne osebe, na katere so se same obrnile, kot pa tiste, katerih služba bi morala zajemati pomoč pri dojenju. Nekatere izpostavljajo, da zdravstveni delavci na splošno nimajo dovolj znanja o dojenju, kar pripisujejo pomanjkljivostim v formalnem izobraževalnem sistemu.
Prav tako je pomembno, da se izobraževanje o dojenju izvaja kontinuirano za vse, ki delajo z doječimi materami, in da se preverja njihova usposobljenost v praksi. Zdravstveni delavci bi morali biti opremljeni s sodobno literaturo in znanjem, da bi lahko nudili kakovostno pomoč. Vendar pa so ti delavci pogosto preobremenjeni, z velikimi pričakovanji bolnikov in vedno manjšimi sredstvi za izobraževanje.
Zavedanje o pomenu dojenja in o tem, kje iskati strokovno pomoč, je ključnega pomena za uspešno vzpostavitev in ohranjanje dojenja. Vse večje število starejših mater z višjo izobrazbo lahko prinaša tudi drugačna pričakovanja glede kakovosti in obsega podpore, ki jo pričakujejo od zdravstvenih delavcev. Zato je nujno izboljšati sistem podpore, da bo ta resnično dostopen, kakovosten in prilagojen potrebam vsake posamezne matere in otroka.
V Sloveniji obstajajo urejeni strokovni viri in izobraževanja, kot na primer tečaji za svetovalce za dojenje, ki jih organizira Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Društvo si prizadeva za povezovanje in izmenjavo dobrih praks ter nudi informacije in podporo že v domačem okolju, kar pomeni, da je pomoč bolj dostopna in prilagojena individualnim okoliščinam. S takšnim pristopom se lahko izboljša pogostost in sprejetost dojenja v lokalnem okolju ter zagotovi, da nobena mati ne ostane brez podpore, kadar jo najbolj potrebuje.