Izcedek iz nosu pri dojenčku: Vzroki, preprečevanje in zdravljenje

Izcedek iz nosu pri dojenčku je pogosto stanje, ki lahko starše skrbi. Nos je poleg vohalnega organa tudi glavna pot zraka v pljuča in iz njih. Dnevno skozi nos steče približno 10.000 litrov zraka, z njim pa v nosne votline zaidejo tudi povzročitelji obolenj. Pri neokrnjenem imunskem sistemu se ti s pomočjo migetalk hitro izločijo iz nosu. Če pa je zunaj mrzlo in vlažno, je nosna sluznica slabše prekrvavljena in lokalni imunski sistem oslabljen. Virusi prehlada, imenovani tudi rinovirusi, imajo v takšnih pogojih idealno okolje za svoje delo. Vdrejo v nosno sluznico, se tam usidrajo in nato zelo hitro razmnožujejo. Takšna virusna okužba lahko hitro povzroči vnetje zgornjih dihalnih poti.

Dojenček z izcedkom iz nosu

Anatomija in dovzetnost dojenčkov za okužbe

Otroški noski so manjši, dihalne poti so krajše, zato potrebujejo prilagojeno nego. Odrasli zbolijo za prehladom od 2- do 5-krat na leto, otroci pa kar do 3-krat pogosteje. Njihov organizem namreč še ni popolnoma vzpostavil svoje naravne odpornosti. Drugačna je tudi njihova anatomija. Evstahijeva cev (prehod, ki povezuje nos in žrelo s srednjim ušesom) je pri dojenčkih in majhnih otrocih krajša in bolj vodoravna, zato se lahko hitreje zamaši, kar pripelje do okužbe srednjega ušesa.

Vzroki za izcedek iz nosu pri dojenčkih

Izcedek iz nosu pri dojenčkih je lahko posledica več dejavnikov:

  • Prehlad: Najpogostejši vzrok. Povzročajo ga virusi, ki povzročijo vnetje zgornjih dihalnih poti. Simptomi vključujejo izcedek iz nosu (sprva vodnat, kasneje lahko postane gostejši in obarvan), kihanje, zamašen nos, včasih kašelj in blago povišano telesno temperaturo.
  • Alergije: Sezonski ali celoletni alergijski nahod. Otrok je lahko preobčutljiv na alergene iz okolja, kot so cvetni prah, pršice, dlake domačih živali ali plesni. Simptomi vključujejo vodeni izcedek iz nosu, kihanje, srbenje nosu in oči, solzenje. Za razliko od prehlada, alergijski nahod običajno ne spremljajo vročina ali splošni znaki okužbe.
  • Vnetje sinusov (sinuzitis): Čeprav redkejše pri dojenčkih, se lahko razvije kot posledica nezdravljenega prehlada. Simptomi vključujejo gnojen izcedek iz nosu, glavobol (ki ga je pri dojenčkih težko prepoznati), vročino in dražeč kašelj.
  • Dražilne snovi: Kajenje v bližini otroka, močni vonji ali onesnažen zrak lahko dražijo nosno sluznico in povzročijo izcedek.

Simptomi, ki jih poznamo

Simptomi, ki sledijo virusni okužbi, so znani: izcedek iz nosu ter boleča in pordela notranjost nosu. Nosna sluznica oteče in nosne votline se zožijo, s čimer je dihanje skozi nos močno oteženo. Že v kratkem času postane nosni izcedek gostejši, s čimer dokončno zamaši že tako zožene nosne votline. Stanje imenujemo rinitis. In vsekakor nas zamašenost nosu, razen težav pri dihanju, ovira tudi pri okušanju. Čuta za voh še niso uspeli povsem razložiti, saj je precej bolj zapleten in visoko specializiran kot čut za okus. Zanimivo je, da obstaja mnogo več različnih vonjev kot pa okusov. Subjektivni občutek okusa pri uživanju hrane je kombinacija voha in okusa.

Prehlad je najpogostejša virusna okužba zgornjih dihal, med katere prištevamo nos, obnosne votline in žrelo. Pojavlja se vsako leto v jesensko-zimskem času, največ obolelih je od decembra do februarja. Otroci so bolj občutljivi za prehladna obolenja, ker njihov imunski sistem še ni povsem zgrajen. V povprečju zbolijo od 5- do 6-krat na leto, pogosteje mlajši otroci do 3. leta starosti. Simptomi virusnih okužb zgornjih dihal se pojavijo v dveh do treh dneh po okužbi, bolezen pa običajno izzveni v 5-10 dneh. Značilni so simptomi, povezani z nosom: vodeni izcedek, kihanje, zamašen nos. Včasih se pojavi tudi kašelj, ki je na začetku suh, tj. neproduktiven, nato pa se v nekaj dneh začne izločati sluz, ki se izloča s produktivnim kašljem. Lahko se pojavi tudi povišana telesna temperatura. Večina okužb mine brez zapletov. Pozorni moramo biti pri dojenčkih, če pride ob prizadetosti spodnjih dihal do bronhiolitisa, kar se kaže s kašljem in piskanjem v pljučih ter hitrim in plitvim dihanjem.

Pri otroku posumimo na alergijski nahod, kadar začne ob jutrih kihati, smrkati in ima izcedek iz nosu. Običajno ga srbi nos, zato ga drgne ali dela grimase. Lahko ga srbijo tudi oči, se mu solzijo ali se mu vnamejo. Potoži zaradi žgečkanja v žrelu, srbenja ušes, pokašljevanja ali pogrkavanja. Pri nekaterih je prisotna zapora nosu; kadar je stalna, otrok govori skozi nos. Vseh teh simptomov ne spremlja temperatura, slabo počutje ali splošni znaki okužbe, kar je značilno za navaden prehlad ali nahod.

Rumeno-zeleni izcedek iz nosu ni nujno znak bakterijske okužbe, ki bi zahtevala antibiotike. Pri bistrem izcedku ni potrebna terapija. Pri rumenkastem izcedku antibiotik ni vedno potreben. Ko otrok nima drugih težav razen curljanja iz nosu, rumenkasto-zeleni izcedek ni razlog za terapijo z antibiotikom. Obstajajo virusi, ki povzročajo rumenkasto-zeleni izcedek, lahko pa tudi saprofitne bakterije (tiste, ki v nosu normalno živijo) vplivajo na to, da izcedek postane moten.

Zdravljenje in lajšanje simptomov

Vsekakor lahko sami veliko pripomoremo k lažjemu dihanju in odprtju nosnih poti.

  • Hidracija: Zelo pomembno je uživanje več tekočine, da bo sluznica vlažna. Znano je namreč, da je zgolj dovolj vlažna sluznica zdrava in se lažje zoperstavi virusom. Otrok naj pije veliko tekočine oziroma naj se čimveč doji.
  • Vlaženje zraka: Prostorom doma je potrebno zagotoviti ustrezno vlažnost. Vlažimo z vlažilci ali vlažno krpo na radiatorju. Priporoča se tudi uporaba vlažilca zraka v prostoru, kjer otrok preživi več časa.
  • Čiščenje nosu: Za ublažitev zamašenega nosu se uporabljajo nazalni dekongestivi. Ti povzročijo skrčenje žilic v nosni sluznici, s čimer zmanjšajo njeno oteklino in tako olajšajo dihanje ter izločanje sluzi. V lekarni je na voljo precej zdravil, ki se dobijo brez recepta. So v obliki kapljic ali pršil za nos, pa tudi v obliki tablet (oksimetazolin, ksilometazolin,…). Vendar moramo biti pri uporabi previdni.
    • Fiziološka raztopina: Zelo pomembno je čiščenje nosu s fiziološko raztopino (0,9% raztopina natrijevega klorida), da bo otrok lahko normalno dihal skozi nos. Z uporabo fiziološke raztopine pri čiščenju nosu preprečimo širitev okužbe v žrelo in zmanjšamo tudi možnost vnetja srednjega ušesa. Fiziološka raztopina je varna za otroke vseh starosti, tudi dojenčke. Uporablja se za mehansko čiščenje nosu in vlaženje sluznice. Iz nosu očisti nabrano sluz, prah in alergene. Uporablja se lahko pri vsakodnevni higieni nosu. V primeru suhega zraka, ki lahko poslabša simptome prehlada, je fiziološka raztopina koristna za vlaženje nosne sluznice.
    • Aspiratorji: Aspiratorji za čiščenje nosu so dobrodošla rešitev pri otrocih, ki sami ne znajo in ne zmorejo izpihati nosu. Pred uporabo aspiratorja najprej navlažimo zasušeno sluz v obeh nosnicah z nekaj kapljicami fiziološke raztopine. Lahko pa se odločimo za izpiranje nosnic s fiziološko raztopino v obliki ampul ali pršil, ki so namenjena otrokom. Aspiratorjev je več vrst: na vdih, nosni nastavek z bučko, elektronski, baterijski in aspiratorji, ki se priključijo na sesalec. Uporaba vseh je enostavna, čiščenje noska pri otroku pa ni boleče, temveč le neprijetno. Pred uporabo natančno preberite navodilo!
    • Lokalni dekongestivi: Uporaba pršil z lokalnimi dekongestivi (kot je ksilometazolin) je priporočljiva, ko uporaba fiziološke raztopine ni dovolj za odmašitev nosu. Ti izdelki zožijo krvne žilice v nosni sluznici, kar zmanjša nabreklost in odmaši nos. Uporaba se priporoča, ko uporaba fiziološke raztopine ni dovolj za odmašitev nosu. Lokalni nosni dekongestivi se lahko uporabljajo samo v skladu z navodili proizvajalca, saj so to zdravila za katera je predpisano natančno odmerjanje. Tako se na primer ksilometazolin v nizkem odmerku (0,5 mg/ml) lahko uporablja pri otrocih starejših od dveh let, uporaba pa je omejena na največ 5 dni. Ker izsušujejo nosno sluznico, se priporočajo izdelki, ki poleg dekongestivov vsebujejo tudi hialuronsko kislino, ki vlaži nosno sluznico. Zelo pomembno je tudi, da pršilo ne vsebuje konzervansov, saj lahko določeni konzervansi poškodujejo nosno sluznico.
  • Zdravila rastlinskega izvora: Na voljo so tudi inhalatorji otroških oblik, ki so dobrodošla pomoč ob težavah z zamašenim nosom ali težavah s kašljem. Ponudimo lahko tudi pripravke z eteričnimi olji in mazili za otroke, ki olajšajo dihanje. Vendar pozor, vsa eterična olj niso priporočljiva za otroke. Ena od učinkovitih rešitev je tudi sirup Sinupret, ki deluje protivnetno in zmanjša oteklino sluznice ter rinorejo, kar preprečuje pogoje za nastanek vnetja srednjega ušesa. Ima tudi sekretoličen učinek, kar pomeni, da redči gosto sluz v nosu in olajša izpihovanje.

Čišćenje nosa kod bebe od slina uz veliku pomoć noska za usisivač @BebaPlace Aspirator Za Nos

Preprečevanje zapletov

  • Izogibanje alergenom: Pri otrocih z diagnosticiranim alergijskim nahodom je ključnega pomena izogibanje alergenom. V času cvetenja naj se otrok zadržuje na prostem samo zaradi nujnih poti, kot so šola in dodatne aktivnosti. Otrok naj ne telovadi zunaj, se ne vozi s kolesom, ne igra nogometa ali drugih iger, ne hodi na sprehode. Le po dežju, ko ni v zraku alergenov, so vse naštete dejavnosti dovoljene.
  • Higiena: Redno umivanje rok je ključno za preprečevanje širjenja prehladnih virusov.
  • Posvet z zdravnikom: Če ima otrok visoko vročino, močan kašelj, gnojen izcedek iz nosu, glavobol ali če simptomi trajajo dlje kot 10 dni, je obvezen posvet s pediatrom. V primeru povišane telesne temperature nad 38,5 °C dajemo otroku zdravila za zniževanje telesne temperature, vendar je priporočljiv posvet z zdravnikom glede izbire ustreznega zdravila in odmerjanja. Antibiotiki niso učinkoviti proti prehladu, lahko pa pomagajo pri sekundarnih bakterijskih okužbah, ki jih predpiše zdravnik.

Kaj pa bakterije v nosu?

Pri predšolskih otrocih se občasno v nosu izolirajo bakterije. Vendar pa pri sicer zdravih otrocih bakterije v nosu niso razlog za skrb. Nos je naravno dom bakterij, ki tja spadajo (saprofiti), in te nenevarne bakterije otrokom ne povzročajo težav. Ko bakterije iz okolice pridejo v nos, še posebej, če se otroku že cedi iz nosu, se lahko razmnožijo. Vendar pa nosna sluznica vsebuje lokalno obrambo - imunski sistem, ki te bakterije omeji na površinski del sluznice, zato se ne morejo razširiti po telesu. Zelo redko se zgodi, da oslabljen imunski sistem ne zmore obvladati teh bakterij. Zdravljenje z antibiotiki za "površinske" bakterije v nosu je neučinkovito in lahko celo nevarno, saj lahko povzroči alergije na antibiotike. Če otrok nima visoke vročine, ne kašlja in ima v nosu bakterije, ni potrebe po antibiotičnem zdravljenju. Curljanje iz nosu je posledica virusne okužbe (redkeje alergije), pri čemer antibiotik nima mesta. Terapija z antibiotikom je potrebna le v primeru, ko ima otrok glavobol, vročino, dražeč kašelj in gnojen izcedek iz nosu, kar lahko kaže na vnetje sinusov. V takih primerih je obvezen posvet s pediatrom.

Alergijski nahod pri otrocih

Sezonski alergijski nahod se pojavlja v času od zgodnje pomladi do pozne jeseni, odvisno, na kaj je otrok alergičen. Alergijski nahod je posledica preobčutljivosti za snovi iz okolja, torej alergene, ki jih človek vdihuje. Prizadete so sluznice zgornjih dihalnih poti, nos in obnosne votline, včasih tudi oči. Nastopa kot samostojna bolezen, lahko pa spremlja druge alergijske bolezni, kot so astma, atopijski dermatitis in nutritivna alergija.

Najpogostejši alergeni, ki povzročajo težave, so izločki pršice, dlaka domačih živali in plesni, ki povzročajo alergijske simptome vse leto (persistentna oblika). Sezonski alergijski nahod pa je posledica alergije v določenem obdobju, na primer v času cvetenja dreves, trav ali plevelov (intermitentna oblika).

Pogostost pojavljanja alergijskega nahoda pri otrocih je okoli 25 do 30 odstotkov. V zadnjih 20 letih se je pogostnost pojavljanja alergij v urbanem svetu povečala za 30 odstotkov tako pri odraslih kot pri otrocih.

Pelodi zgodaj cvetočih dreves - npr. leske - se pojavljajo že meseca februarja, odvisno od vremenskih razmer in kraja bivanja. V marcu in začetku aprila sledijo pelodi pozno cvetočih dreves - breze, gabra, jesena, kostanja. Konec aprila, maja in junija cvetijo trave, julija in avgusta pa pleveli - ambrozije in pelina.

Zdravljenje alergijskega nahoda se začne štiri tedne pred sezono cvetenja oziroma pred pojavom alergenov. Pri blagi obliki se priporoča čiščenje nosu s fiziološko raztopino, lokalni antihistaminik ali lokalni kortikosteroid enkrat do dvakrat na dan več tednov zapored ter sistemski antihistaminik enkrat na dan. Pri zmerni ali hudi obliki se poleg tega dodajajo še antilevkotrieni.

Alergija pri otroku ima svojstven potek. Začenja se že v zgodnjem dojenčkovem obdobju kot prehranska alergija. Alergeni, ki povzročajo težave, so največkrat beljakovine iz kravjega mleka in jajc. Otroci z dokazano prehransko alergijo kasneje v 60 do 70 odstotkih pogosto zbolevajo zaradi alergije na inhalatorne alergene. Alergija je seštevek dednosti in okolja, v katerem biva otrok. Alergije ne podedujemo, le pogosteje se pojavlja v posameznih družinah.

Starši in otrok morajo vedeti, kakšne vrste bolezen ima otrok, kaj jo povzroča in kakšni so bolezenski simptomi. Šele ob poznavanju bolezni vedo, kako naj se je ubranijo, oziroma kako naj ukrepajo ob prvih simptomih. Prvi korak pri zdravljenju je izogibanje alergenom, ki povzročajo težave.

tags: #izcedek #iz #usesa #pri #dojencku

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.