Sprijazniti se z neplodnostjo in se odločiti za postopek zunajtelesne oploditve (IVF) je lahko čustveno in fizično zahtevna pot. Vendar pa je ključnega pomena, da se pari pred vstopom v ta proces dobro informirajo in opravijo ustrezne predhodne preiskave. Te preiskave omogočajo natančno oceno plodnosti obeh partnerjev, identificirajo morebitne ovire pri zanositvi in pomagajo pri načrtovanju personaliziranega zdravljenja, ki povečuje možnosti za uspešno donositev zdravega otroka. Razumevanje teh korakov je prvi pomemben kamenček na poti do izpolnitve sanj o starševstvu.
Razumevanje postopka IVF in njegovega pomena
IVF je postopek, pri katerem ženske jajčne celice in moške semenčice embriolog v laboratoriju združi, da pride do oploditve in razvoja zarodkov, ki jih nato prenesemo v maternico. Gre za metodo zdravljenja neplodnosti, ki jo uporabimo, kadar druge oblike zdravljenja niso možne (na primer zamašeni jajcevodi) ali pa smo pred tem izčrpali ostale možnosti zdravljenja. Na uspešnost postopkov IVF najbolj vpliva starost ženske. Stopnja živorojenosti na prenos zarodka je pri ženskah, mlajših od 30 let, približno 50 %, medtem ko pri ženskah, starejših od 43 let, upade na le 7 %. Poleg starosti na izid postopkov vplivajo tudi vzroki za neplodnost, življenjski slog obeh partnerjev (kajenje, uživanje alkohola), prekomerna telesna teža in drugi dejavniki. Sam postopek običajno traja 4-6 tednov, od začetka stimulacije jajčnikov do prenosa zarodkov. Zaradi hormonskih injekcij, ki se uporabljajo za spodbujanje jajčnikov, so ti lahko večji kot običajno, kar lahko povzroči nelagodje in občutek napetosti v trebuhu. Blage bolečine so lahko prisotne tudi med postopkom odvzema jajčnih celic (punkcije), pri čemer se za lajšanje bolečin uporablja lokalna anestezija ali analgosedacija. IVF je relativno varen postopek z zelo majhno verjetnostjo za zaplete, kot so sindrom hiperstimulacije jajčnikov (OHSS), večplodna nosečnost, krvavitev ali okužba po odvzemu jajčnih celic. V našem centru IVF izvajamo postopke do dopolnjenega 45. leta starosti ženske, vendar lahko v primeru, da na osnovi izidov predhodnih postopkov IVF ugotovimo, da nadaljnji postopki ne obetajo uspešnosti, z zdravljenjem zaključimo že pred 45. letom. V primeru moške neplodnosti embriolog izvede postopek ICSI (intracitoplazemska injekcija semenčice v jajčno celico) in tako omogoči oploditev. Če ste imeli postopek IVF s stimulacijo jajčnikov, nov postopek izvedemo po 2 do 3 menstruacijah. V primeru neuspelega prenosa zamrznjenih zarodkov čakanje ni potrebno. Med aplikacijo injekcij in obiskom folikulometrij bolniški stalež običajno ni potreben, predpišemo ga od dneva punkcije do prenosa in nato do testa nosečnosti, individualno prilagojen specifični situaciji. Zaželeno je, da je partner prisoten na pregledih v ambulanti za zdravljenje neplodnosti, med folikulometrijami njegova prisotnost ni nujna, a je ponovno dobrodošla na dan punkcije jajčnikov in prenosa zarodka. Po neuspešnem svežem postopku IVF ali po treh neuspelih prenosih zamrznjenih zarodkov se naročite na pregled k lečečemu specialistu.
Ključne laboratorijske preiskave za obe partnerici
Pred pričetkom zdravljenja neplodnosti je ključnega pomena celovita diagnostika, ki vključuje natančne laboratorijske preiskave. Te analize nam pomagajo odkriti morebitne hormonske, genetske, imunološke ali hematološke dejavnike, ki lahko vplivajo na plodnost, ugnezditev zarodka ali potek nosečnosti. Vsaka preiskava ima svoj namen in prispeva k boljšemu razumevanju individualnega zdravstvenega stanja.
Hormonska analiza: Pogled v reproduktivno ravnovesje
Hormonska analiza je eden temeljnih korakov pri ocenjevanju plodnosti. Pri partnerici se najpogosteje opravijo naslednje laboratorijske preiskave, ki jih je priporočljivo opraviti med 3. in 5. dnem menstruacijskega cikla, razen če zdravnik navede drugače:
- Folikel stimulirajoči hormon (FSH): Ta hormon, ki ga določamo iz venske krvi, igra ključno vlogo pri razvoju foliklov v jajčnikih. Njegova raven lahko nakazuje na ovarijsko rezervo. Čeprav ga lahko vzamemo kadarkoli v dnevu, je za ženske z rednim menstruacijskim ciklusom najbolj primeren čas odvzema med 1. in 4. dnem ciklusa (med krvavitvijo).
- Luteinizirajoči hormon (LH): Pogosto določen skupaj s FSH, LH je povezan z normalnim delovanjem reproduktivnih organov. Pri ženskah znatno naraste med ovulacijo (približno 10.-14. dan ciklusa), ko jajčece dozori in je pripravljeno na oploditev, zato je uporaben marker za določanje ovulacije. Odvzem je možen kadarkoli v dnevu, pri ženskah z rednim ciklusom pa med 1. in 4. dnem ciklusa.
- Prolaktin (PRL): Ta hormon, ki nastaja v hipofizi, je odgovoren za vzpostavitev laktacije. Njegove vrednosti so najvišje zjutraj in lahko nanje vplivajo stres ali strah. Za natančnejše ocene se lahko opravi "prolaktin ritem", kjer se kri trikrat vzame v eni uri, ob čim manjši vznemirjenosti pacientke.
- Antimüllerjev hormon (AMH): AMH nastaja v celicah, ki obkrožajo folikle v jajčniku, in predstavlja dober pokazatelj ovarijske rezerve. Nizke vrednosti AMH lahko nakazujejo na nižjo odzivnost jajčnikov. Odvzem krvi za AMH se lahko opravi kadarkoli v dnevu in ciklu, saj vrednosti minimalno nihajo. Pomembno je vedeti, da lahko kontracepcijska sredstva znižajo vrednost AMH.
- Hormon stimulirajoče ščitnice (TSH): TSH uravnava delovanje ščitnice. Nenormalne vrednosti (previsoke ali prenizke) so lahko povezane s težavami pri zanositvi ali vzdrževanju nosečnosti. Priporočen čas za odvzem krvi je med 9. in 16. uro, saj na ravni TSH vpliva cirkadiani ritem.
Dodatne preiskave za celovito oceno
Poleg osnovnih hormonskih preiskav se lahko v posameznih primerih izvajajo tudi druge, bolj specifične preiskave:
- Preiskave plodnosti partnerja (spermiogram): Za moško neplodnost, ki je vzrok za približno 33 % vseh neplodnosti, je ključen spermiogram. Ta analiza oceni število, gibljivost in morfologijo semenčic. Za pridobitev kakovostnega vzorca se svetuje 2 dni spolne vzdržnosti.
- Preiskave na spolno prenosljive bolezni: V primeru suma na okužbo se lahko partnerica pregleda na prisotnost protiteles proti spolno prenosljivim boleznim, kot sta trihomona ali klamidija. Veliko spolno prenosljivih okužb lahko poteka asimptomatsko, a povzroča vnetje, poškodbe sluznice in neprehodnost jajcevodov, kar zmanjšuje plodnost.
- Preiskava kariotipa: Ta genetska analiza, ki analizira kromosome, se priporoča v določenih primerih neplodnosti ali ponavljajočih se splavov, saj lahko razkrije genetske nepravilnosti, ki vplivajo na sposobnost zanositve ali donositve zdrave nosečnosti.
- Imunološke preiskave: Te preiskave so namenjene ugotavljanju morebitnega neustreznega odziva imunskega sistema ženske na nosečnost ali prisotnosti sistemskih avtoimunskih bolezni.
- Hematološke preiskave (motnje strjevanja krvi): Motnje v strjevanju krvi lahko vplivajo na ugnezditev zarodka, razvoj posteljice in vzdrževanje nosečnosti, zato se lahko izvajajo preiskave za odkrivanje trombofilnih motenj.
- Ultrazvočni pregled rodil: Ginekološki ultrazvočni pregled omogoča oceno stanja maternice, jajčnikov in jajcevodov ter odkrivanje morebitnih organskih vzrokov za neplodnost. V nekaterih primerih so potrebne dodatne ginekološke preiskave in/ali posegi, kot so HSC, LPSC, HSG, HSSG ali HyCoSy.
Priporočila za izvedbo preiskav in načrtovanje postopka
Pomembno je, da se pari o ustreznosti in zaporedju preiskav vedno pogovorijo s svojim ginekologom, specialistom reproduktivne medicine ali osebnim zdravnikom. Ob prijavi na prvi pregled je potrebno poslati napotnico izbranega ginekologa v roku 5-7 delovnih dni. Zaželeno je, da se prvega razgovora udeležita oba partnerja, v primeru, da pride eden sam, pa mora prinesti s seboj tudi zdravstveno izkaznico in napotnico partnerja. Vse obstoječe izvode povezane z zdravljenjem neplodnosti ali kroničnimi boleznimi je treba prinesti s seboj v obliki fotokopij. Čakalna doba za prvo obravnavo za paciente, zavarovane preko ZZZS, je običajno 3 mesece.
Spoznajte časovnico postopka IVF in koliko časa v resnici traja, da imate otroka - dr. Lora Shahine
Pomen časa in življenjskega sloga
Uspešnost postopkov IVF je močno odvisna od starosti ženske. Zato je pomembno, da se pari, ki se soočajo s težavami pri zanositvi, čim prej obrnejo na strokovno pomoč. Tudi tisti, ki o otrocih še ne razmišljajo, lahko oceno plodnostnega potenciala opravijo v katerem koli rodnem življenjskem obdobju. Poleg medicinskih preiskav imata pomemben vpliv na plodnost tudi življenjski slog partnerjev. Kajenje, uživanje alkohola in prekomerna telesna teža lahko negativno vplivajo na uspešnost zdravljenja. Zato je priporočljivo, da se pred in med postopkom IVF oba partnerja izogibata škodljivim razvadam in skrbita za zdravo, uravnoteženo prehrano ter redno telesno aktivnost. Z znanjem, pravočasno diagnostiko in zdravim življenjskim slogom lahko pari pomembno prispevajo k razumevanju vzroka svojih težav in povečajo možnosti za uspešno nosečnost.