Raziskave o vplivu pasivnih medijev, kot sta televizija in video, na dojenčke so pokazale pomembne in predvsem negativne posledice. Ne glede na to, ali so ti mediji prižgani le v ozadju ali pa so zasnovani kot izobraževalno orodje za dojenčke, imajo lahko "možne negativne učinke in nobenega znanega pozitivnega učinka na otroke, mlajše od dveh let". Te ugotovitve so ključne za razumevanje, kdaj in kako izpostaviti dojenčka elektronskim zaslonom.
Posledice gledanja televizije v zgodnjem otroštvu
Posledice izpostavljenosti zaslonom se pogosto pokažejo šele pozneje v otrokovem razvoju. Po poročanju Ameriške akademije za pediatrijo (AAP) povprečni enoletnik ob gledanju pasivnih medijev preživi eno do dve uri dnevno. Vendar pa se je pomembno zavedati, da se otroci do drugega leta starosti še ne zavedajo, kaj se dejansko dogaja na televizijskem zaslonu. V tem obdobju televizija otroku predstavlja predvsem "očarljivo, svetlečo škatlo". Čeprav lahko v nekaterih primerih pomaga zaspati, ima to lahko svoje negativne posledice. Otroci, ki zaspijo ob prižgani televiziji, so namreč bolj nagnjeni k motnjam spanca in se pogosteje zbujajo.
Izpostavljenost pasivnim medijem ovira tudi razvoj govora. Ko starši gledajo televizijo, se posledično manj pogovarjajo z otrokom, pogovor pa je ključen za njegov razvoj. Tri študije so pokazale, da je gledanje televizije povezano z zaostanki v razvoju, tudi če je televizija prižgana le v ozadju. Takrat namreč zaslon moti otrokovo igro, ki je za njegov razvoj izjemno koristna.
Pediatrinja Ari Brown staršem svetuje, da takrat, ko morajo kaj postoriti, namesto da otroka posedejo pred televizijo, pred njega postavijo nekaj igrač in mu dovolijo, da se igra sam. "Samostojna igra je dragocena. Ko se dojenček igra samostojno, rešuje težave, uporablja svojo domišljijo, razmišlja ustvarjalno in se zabava," poudarja. Skozi igro se otrok razvija, zato bi morali starši to spodbujati.
Strokovne podlage za priporočila glede uporabe zaslonov
Raziskave na področju vpliva zaslonov na otroke še niso končane, vendar obstajajo jasne smernice. Priporočila, ki jih podajajo strokovnjaki, temeljijo na številnih raziskavah, ki so preučevale različne vplive zaslonov na otroke. Čeprav povezave niso vedno vzročne, saj na otrokov razvoj vplivajo tudi drugi dejavniki, kot sta izobrazba staršev in socialno-ekonomski status družine (ti so v večini študij kontrolirani), so ugotovitve skrb vzbujajoče.
Mateja Vintar Spreitzer, dr., je na 8. slovenskem pediatričnem kongresu pojasnila, da pediatri vedo, kako ključni so prvih nekaj mesecev in let življenja za otrokov razvoj. Takrat se modelira, kaj bo otrok sposoben doseči kot odrasel in kako bo funkcioniral v interakcijah z okoljem. Število besed na minuto v zgodnjem otroštvu je na primer statistično značilno povezano s spoznavnimi sposobnostmi pozneje v življenju.
"Tehnoferenca" je pojav, ko zaslon moti zdravo interakcijo med ljudmi, na primer prižgana televizija v ozadju. Raziskav na to temo je veliko in kažejo izrazito slabe učinke. Če je televizija v obdobju dojenčka prižgana, ima otrok slabše razvite izvršilne funkcije in slabši besedni zaklad. Če je televizija prižgana, ko dojenček spi, je to dokazano povezano s slabšimi razvojnimi izidi otroka pozneje. Preučevanje interakcij med otroki in starši, medtem ko je televizija vklopljena, kaže na manj vzdrževane interakcije, slabši odziv staršev na dojenčka/malčka in manj kompleksne igre.
Vpliv televizije med obroki in dolgoročne posledice
Če je televizija pri dveh letih starosti otroka vključena med obroki, tudi če samo občasno, imajo ti otroci v starosti od 5 do 6 let slabši govorni IQ. Podatki za ZDA kažejo, da je takšna praksa prisotna pri četrtini družin.
Podatki za predšolske otroke v Sloveniji iz leta 2016 kažejo, da je bila povprečna uporaba zaslona (telefon, tablica, prenosnik, televizija) pri triletnem otroku dve uri dnevno, pri štiriletnem pa tri ure dnevno. Z internetom je zasvojenih devet odstotkov otrok in mladostnikov, med njimi prevladujejo fantje.
Raziskave kažejo, da so odrasli, ki so kot otroci gledali televizijo od 1 do 2 uri dnevno, v povprečju dosegli nižjo izobrazbo. Imeli so večje srčno-žilno tveganje, višje ravni škodljivega holesterola in večji obseg trebuha, ki je napovedni znak za metabolni sindrom. Tudi študija na nedonošenčkih je potrdila, da izpostavljenost zaslonu bistveno poveča tveganje za slabše kognitivne in vedenjske izide ter izvršilne funkcije.
Zelo močna je tudi povezava med uporabo zaslonov pri malčkih in spanjem: čas uspavanja je daljši, čas trajanja spanca pa krajši. Otrok se hitreje in pogosteje zbuja ter ima več nočnih mor. Dokazana je tudi povezava z debelostjo: več kot je otrok pred zaslonom, večja je njegova telesna masa. Vzrok je v nadomeščanju zdravih telesnih aktivnosti z zaslonom in uživanju prigrizkov.
Avtizem, ADHD in uporaba zaslonov
V zadnjem času je veliko pozornosti namenjene preučevanju avtizma in avtizmu podobnih motenj. Študije do zdaj povezave med uporabo zaslonov in avtizmom niso niti potrdile niti zavrgle. Nedavno objavljeni raziskavi (ena na Japonskem, druga francoska) sta pokazali nasprotujoče si rezultate. Japonska raziskava je ugotovila, da je čas pred zaslonom pri enem letu starosti povezan z večjo verjetnostjo za razvoj avtizmu podobne motnje pri treh letih, vendar samo pri dečkih. Francoska raziskava povezave ni potrdila. Izpostavljeno je tudi, da so otroci z avtizmom že sicer bolj nagnjeni k spremljanju zaslonov, prav tako pa starši teh otrok, ki so vedenjsko izjemno zahtevni, večkrat vključijo zaslon.
Podobno kot velja za avtizem, velja tudi za motnje pozornosti in zbranosti ter ADHD: ADHD pri sedmih letih je povezan s časom pred zaslonom, vendar le, če gre za prekomerno izpostavljenost, ki se zgodi v prvih treh letih otrokovega življenja.
Čas pred zaslonom ni vedno škodljiv: Ko zasloni ponujajo koristne vsebine
Paradigma, da je čas pred zaslonom vedno škodljiv in dejavnik tveganja za zdravje, je nekoliko preživeta. Zasloni lahko namreč ponujajo tudi vsebine, ki so koristne: dostop do informacij, možnost učenja, povezljivost, nadomestno komunikacijo, nasvete in podporo pri bolezni (na primer aplikacije za duševno zdravje) ter med rehabilitacijo, s čimer spreminjajo življenje na bolje.
V zgodnjem otroštvu je pomembna uporaba zaslona skupaj s starši, predvsem zato, da otrok doživi odziv odraslega in da so predvajane vsebine kakovostne ter starosti primerne. Starši se morajo zavedati pasti interneta in njegove uporabe ter otroke pri tem ves čas usmerjati in nadzirati uporabo tehnologije in zaslonov. Pomembno je, da preverjajo vsebine, ki jih gledajo otroci, in nadzorujejo, koliko časa preživijo pred zasloni. Kakovostni televizijski programi lahko namreč pri otroku pozitivno spodbujajo razvoj kognitivnih, jezikovnih in socialnih veščin. Nekatere študije so pokazale, da se lahko otroci ob visokokakovostnih televizijskih in spletnih programih naučijo pisanja, risanja, računanja in socialnih veščin.
Priporočila za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih
Slovenski pediatri so skupaj s Safe.si, Logout in drugimi strokovnjaki pripravili priporočila za uporabo zaslonov pri otrocih:
- Do drugega leta starosti: Otrok naj sploh ne bo izpostavljen zaslonom.
- Od 2. do 5. leta starosti: Časovna omejitev naj bo manj kot ena ura na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev (pri triletnem otroku okoli 20 minut dnevno, pri štiriletnem otroku 30 minut dnevno).
- Od 6. do 9. leta starosti: Otrok pred zasloni naj ne preživi več kot eno uro na dan.
- Do 12. leta starosti: Največ uro in pol.
- Do 18. leta starosti: Največ dve uri na dan.
Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne. Prav tako je priporočljivo, da otrok in nato mladostnik do 18. leta ni lastnik pametne naprave.
Kako prepoznati, kdaj je televizija za vašega otroka postala težava?
Čas pred zaslonom naj ne bo nadomestilo za druge aktivnosti, ki jih morajo doživeti majhni otroci za optimalen razvoj. Te izkušnje vključujejo ustvarjalno igro, interakcijo z vrstniki, družino in telesno dejavnost.
Dr. Christy Goodwin, svetovalka za starševstvo v digitalni dobi, poudarja, da je pri opredeljevanju sprejemljivega časa pred televizijo treba upoštevati več dejavnikov:
- KAJ se gleda: Ali je vsebina starosti primerna in poučna?
- KDAJ se gleda: Otroci naj ne bi gledali televizije uro in pol pred spanjem.
- S KOM se gleda: Gledanje s staršema, bratom ali sestro ali vrstnikom in interakcija med gledanjem lahko pomaga pri razvijanju otrokovih govornih sposobnosti.
- KJE se gleda: Ali je televizija oziroma zaslon v vsem dostopnem delu doma, kjer lahko sodelujete in nadzorujete otroka pri njegovi uporabi?
- ZAKAJ se gleda: Je televizija aktivna predvsem kot "digitalna varuška" ali "način pomirjanja" za otroka? Če je tako, se lahko pojavijo težave v otrokovem čustvenem razvoju, saj se nauči "zanašati" na zaslon za uteho ali čustveno regulacijo.
Družinski načrt uporabe zaslonov
Sestavite družinski načrt uporabe zaslonov, ki velja za vse družinske člane:
- Čas obrokov je čas brez zaslonov.
- Določite uro v dnevu, ko vsi družinski člani ugasnete zaslone. Dve uri pred spanjem ne uporabljajte zaslonov.
- Televizija naj ne bo vklopljena za ozadje, tudi računalnike po uporabi ugasnite.
- Otroci naj zaslone za prostočasne dejavnosti uporabljajo v skupnem prostoru.
- Noč je namenjena spanju. Pred spanjem in ponoči naj otrok ali mladostnik nima zaslonov v svoji sobi. Določite mesto, kjer vsi družinski zasloni ostanejo čez noč.
- Večkrat si privoščite dan brez zaslonov.
Živimo v digitalni dobi, zato ni primerno otrokom povsem odvzeti možnost, da razvijajo svoj odnos do tehnologije že v času odraščanja. Potrebna je torej le zdrava mera uporabe, ki jo starši glede na priporočila strokovnjakov sproti prilagajajo in nadzorujejo.