Prehrana v prvem letu življenja dojenčka predstavlja eno najbolj dolgoročnih naložb v njegovo zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje.
Dojenje: Najboljši začetek
Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Matere naj v tem obdobju čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki (dojenčki, hranjeni po steklenički z mlečno formulo). Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem. Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Uvajanje dopolnilne prehrane: Od 4. meseca naprej
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacijo vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več materinega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
V primeru, da mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka, ki pa v nekaterih primerih ni možno ali priporočljivo. Možni vzroki za to so lahko bodisi pri otroku (npr. galaktozemije, fenilketonurije, huda podhranjenost, alergije na hrano - če mati ne izvaja diete) ali pri materi (npr. nezadostna količina materinega mleka, nujno uživanje nekaterih zdravil, operacije dojk ali druge fiziološke težave z dojkami, huda podhranjenost matere, tuberkuloza, okužbe z virusom herpesa, HIVa). Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobijo slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mamo, ki za svojega otroka želi le najboljše, zelo občutljiva tema. Vedeti moramo, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja.
Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke. Začetno mleko je živilo, ki zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. V prvih šestih mesecih se nadaljevalnega mleka ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri takšni starosti. Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico.
Priprava nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Kljub uvajanju mešane prehrane ima dojenje še vedno pomembno vlogo. Po priporočilih naj se uvajanje mešane prehrane prične med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za hitro rast dojenčka. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
Kdaj in kako začeti z gosto hrano za vašega dojenčka | AAP
Razporeditev obrokov in uvajanje novih živil
Prvih 6 mesecev življenja: Materino mleko (MM) ali adaptirana mlečna formula.
4. do 6. mesec: MM ter 1 nov obrok/dan:
- a) zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša (kosilo)
- b) mlečno-žitna kaša (večerja)
- c) sadno-žitna kaša (malica)
Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira) v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem.
Glede dojenja veljajo enaka zgoraj navedena priporočila za vse dojenčke, tudi za tiste s povečanimi tveganji za alergije (mati, oče, brat ali sestra ima dokazano alergijo). Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine (kozje, ovčje, kobilje mleko) ter sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo. Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil, kot so npr. jajca, ribe, arašidi zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih, ki imajo večje tveganje za razvoj alergijske bolezni. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4. meseci starosti.
Od začetka 5. do 7. meseca:Pri uvajanju novih živil začnemo s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša korenčka, mu lahko ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Količino zelenjave postopno povečujemo na 90 gramov in od 7. meseca na 100 gramov dnevno. Po približno tednu dni, ko dojenček osvoji prve veščine hranjenja po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje (dva dela korenčka, en del krompirja in ena žlička sojinega olja), ki jo prav tako postopno uvajamo teden dni. Tretji teden po uvedbi dopolnilne hrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok (150-200 g kaše). Kašo pripravimo po možnosti iz sveže zelenjave. Kašo lahko shranimo v manjše posodice, ki jih zamrznemo na -20°C. Takšna kaša je bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline.
Od 6. do 8. meseca:Po uvajanju kosila še en mlečni obrok (večerjo) postopoma nadomestimo z mlečno-žitno kašo (200-250 g), ki ji dodamo pretlačeno sadje (ali sadni sok).
Od 7. do 9. meseca:Dva meseca po uvajanju mešane prehrane še tretji mlečni obrok, popoldansko malico, nadomestimo z žitno-sadno kašo (200-250 g), ki zaradi nizke vsebnosti beljakovin dopolnjuje druge beljakovinsko bogate obroke.
- 0d 7. do 9. meseca: pretlačeno sadje (sveže sezonsko, npr. jabolka, hruške, breskve, nektarine, marelice, borovnice, maline; banane so zelo sladke, zato jih moramo pretlačiti skupaj z manj sladkim sadjem) ali sadni sok z vitamini.
Dojenček ima že močne dlesni in prve zobke, zato mu hrane ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na vse večje koščke. Gosto hrano s koščki uvedemo do 10. meseca.
Posebnosti uvajanja živil
Ribe: Lahko jih uvajamo od 4. meseca dalje. Odlikuje jih zelo ugodna sestava maščob, bogata z omega-3 večkrat-nenasičenimi maščobnimi kislinami, zlasti DHA in EPA, ki sta zelo pomembni za razvoj vida, rast in psihomotorični razvoj. Poleg tega jih odlikuje vsebnost maščobotopnih vitaminov A in D. So tudi eden najbolj bogatih virov joda v prehrani. Vsebujejo visoko vredne beljakovine, veliko železa, kalija in niacina - vitamina B3. Za dojenčka so priporočljive čim bolj sveže, drobne, mlade ribice, npr. skuša, slanik, sardine, pa tudi losos, ki naj bodo dušene ali pečene, ne pa ocvrte.
Vegetarijanska in veganska prehrana: Pediatrična stroka pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih priporoča uravnoteženo mešano prehrano s hranili rastlinskega in živalskega izvora. Mešana prehrana zagotavlja vso potrebno energijo, makro- in mikrohranila za normalno zdravo rast in razvoj. Pediatri se pogosto srečujejo z otroki, ki so hranjeni s katerim od vegetarijanskih načinov prehrane, pri čemer so iz prehrane izključene določene vrste živil. Pri izogibanju vsem živilom živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in med - veganska prehrana, prehrana s presnimi živili in frutarijanski način prehranjevanja) obstaja resno tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, joda in vitaminov B12, B2, A, D; maščobnih kislin omega-3, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHA), pa tudi beljakovin in energije. Smernice Evropskega združenja za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in slovenske smernice odsvetujejo strogo vegetarijansko ali vegansko prehrano za otroke.
10. mesec in naprej:Otrok uživa vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ob vsakem obroku popije tudi vodo, večino v dopoldanskem času. Nikakor niso primerni čaji z dodatkom sladkorja. Tudi sadni in zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov) vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, ki spodbudijo nastanek zobne gnilobe in povečujejo tveganje za debelost.
Česa se izogibati?
- Sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem: bonboni, čokoladni in kakavovi namazi, sladice, sladkarije, slaščice, sladka živila, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem, ipd.
- Živila, ki vsebujejo trans maščobne kisline: predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati, živila, ki so segreta ali ocvrta pri temperaturah nad 120°C (npr. kravje mleko in mlečni izdelki (jogurt, skuta, sir) kot samostojni napitek oz. školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (npr. jetrcam, jetrnim paštetam, ki lahko vsebujejo več t.i. težkih kovin).
- Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke).
- Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje).
- Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Kako veste, ali dojenček dobi dovolj hrane?
Najboljši pokazatelj je primerno pridobivanje na teži. Če je dojenček hranjen po steklenički, je merjenje količine popitega mleka enostavnejše kot pri dojenju.
- Novorojenček, ki je hranjen po steklenički: V prvem mesecu bo pri vsakem obroku popil 60-90 ml mleka. Obrok bo v prvih tednih zahteval vsake tri do štiri ure. V začetku je novorojenčka najbolje hraniti na zahtevo, in sicer, ko joka zaradi lakote.
- Dojeni dojenčki: Večinoma pri posameznem obroku popijejo manjšo količino mleka, zato se hranijo pogosteje. Nekateri dojenčki v prvem mesecu spijo skupaj več kot 4 ure in spuščajo obroke. Če slabše pridobivajo na teži, jih je treba za hranjenje buditi. Konec prvega meseca bo dojenček pri posameznem obroku popil že 120 ml mleka s precej nepredvidljivim ritmom hranjenja.
- Pri 6 mesecih: Dojenček bo pri posameznem obroku popil med 180 in 240 ml mleka, približno na 5 ur (odvisno od uživanja goste hrane).
Količina mleka (materinega ali nadomestnega), ki ga dojenček potrebuje, je odvisna od dojenčkove telesne teže. Formula, ki se uporablja za izračun potrebne količine mleka, je teža dojenčka, deljena z 0,7 in pomnožena s 100. Primer za 4,5 kg težkega dojenčka: 4,5 kg/0,7 x 100 = 643 ml.
Dojenček bo najbolje sam uravnaval potrebo po hrani in namesto, da se strogo držite tabel in fiksnih količin, ga raje opazujte in se mu prilagajajte. Če med hranjenjem postane nemiren, se začne obračati stran in z jezičkom izrivati cucelj, potem to verjetno pomeni, da hrane ne želi več. Če je dojenček pri obroku pojedel vse in nadaljuje s sesanjem prazne stekleničke, potem to verjetno pomeni, da je še lačen, čeprav nekateri dojenčki po obroku želijo le sesati dudo.
Okvirne količine mleka na obrok v prvih mesecih:
- 1. mesec: 90-120 ml
- 2. mesec: 120-150 ml
- 3. mesec: 150-180 ml
In tako naprej - z vsakim mesecem se količina popitega mleka pri posameznem obroku poveča za 30 ml, dokler količina ne doseže 210-240 ml. Če vas kljub temu skrbi, ker vaš dojenček vedno želi občutno večjo ali manjšo količino hrane, se posvetujte z izbranim pediatrom.
Vprašanja in odgovori iz prakse
Vprašanje: Koliko naj bi pojedla skoraj 7-mesečna deklica v enem obroku (ali je razlika med mlečnim obrokom - dojenje in kašicam oz. GH), ter koliko obrokov naj bi dnevno zaužila? Skrbi me namreč, ker imam hčerkico, ki bo naslednji teden dopolnila 7m, pa je zmožna pojesti precej velike količine sadnih kašic, potem pa tudi veliko zbruha.Odgovor: 7-mesečni otrok, ki mu GH še uvajamo in smo mu običajno nadomestili že 2 mlečna obroka z obroki GH, običajno poje 5-6 obrokov dnevno. Mlečni obroki (zjutraj, zvečer) vsebujejo med 150-200 ml mleka, opoldanska malica npr. 1 jogurt, ki mu lahko dodamo tudi sadje, dopoldanska sadna malica in kosilo pa okvirno 150-200 ml vsak. Odvisno je seveda od tega, kako ješč je otrok.
Vprašanje: Spoštovana, vedno sem zasledila samo priporočene količine. Koliko kalorij pa naj bi zaužil 8-mesečni dojenček, teža cca 8kg, deklica? Ješča ni ravno najbolj, pa me zanima vnos kalorij, da bo napredovala.Odgovor: Dojenček do 6. meseca potrebuje približno 100 kilokalorij na kilogram telesne teže dnevno, med 6. in 9. mesecem pa okoli 90 kilokalorij na kilogram telesne teže, torej 7,3 kg težak otrok potrebuje dnevno 657 kilokalorij. Če je njegova teža suboptimalna in želimo, da bolje pridobiva, potrebuje več kilokalorij (npr. 700 - 750).
Vprašanje: Dr. Tanč, mene sta pa kar malo zmedli s tistim jogurtom. A to se pravi, da lahko 7-mesečniki že lahko jedo izdelke iz KML-ja? V objavah, ki so med lepljivimi temami namreč piše, da se jogurte uvaja po žličkah po dopolnjenem 8. mesecu, v tistem daljšem članku pa je tako zmedeno napisano (ali pa sem jaz nepismena), da mi sploh ni jasno, ali se izdelke iz KML-ja uvaja po 9. mesecu oz. še raje okrog ene leta starosti?????Odgovor: Ni se potrebno držati meja kot pribitih. Nasveti so vedno okoli … meseca, po … mesecu, ipd. Nasvet je lahko tudi zelo individualen (en otrok pač lahko, potrebuje, drug pa morda ne - npr. če nek otrok poje zelo veliko GH in ob tem tudi zelo veliko mleka, je zanj bolje, da mu uvedemo jogurt ali skuto, ki je zagotovo ne bo pojedel toliko). Citat je očitno iz že malo starejše literature oz. starejših smernic, sedaj so bolj sproščene in ohlapne. Velja, da otrokovo telo do 6. meseca ne potrebuje drugega kot mleko (spet individualno), potem pa uvajamo GH, najprej zelenjavo, sadje, po 6. mesecu gluten (če v družini ni celiakije), med 7. in 8. mesecem meso, počasi mlečne izdelke, jajce in med pa po prvem letu. Celo za ribe so najnovejše smernice ohlapnejše, lahko jih uvedemo pred 1. letom.
Vprašanje: Pozdravljeni, v čem pa je ključna razlika med kravjim mlekom in izdelki iz kravjega mleka, da se dovoljuje uživanje mlečnih proizvodov, a hkrati ne mleka? Kako je s kozjim mlekom in izdelki iz kozjega mleka - kdaj jih lahko otrok zaužije?Odgovor: Mlečni izdelki so fermentirani, lažje prebavljivi. Kravje mleko samo (neadaptirano), kot obrok, je za otroka po sestavi manj primerno. Vsebuje preveč beljakovin, premalo ogljikovih hidratov. Sklepamo tudi lahko, da jogurta otrok ne poje toliko, kot mleka samega. Če torej ni alergije ali suma na alergijo na kravje mleko, potem mlečni izdelek uvedemo, za pitje pa je še vedno primerneje adaptirano, ki je po sestavi podobno materinemu. Kozje mleko lahko uvedemo enako kot kravje, s tem, da je bolje kombinirati občasno kravje, občasno kozje in ne le kozje (zaradi pomanjkanja folne kisline in manjše vsebnosti železa v kozjem mleku).
Vprašanje: Pozdravljeni, pet in pol mesečnemu sinku sem začela z uvajanjem GH. Zvečer mu po žlički dajem riževo kašico in nato še flaško mleka. Zanima me, koliko riževe kašice naj mu pripravim, in koliko mleka naj nato še spije? Kdaj mu povečam količino kašice?Odgovor: Vedno po občutku. Nihče vam ne more dati točne količine, ki bi se je držali do potankosti. Ko uvajate pa itak dajete sprva nekaj žličk in nato zvišujete količino. Nekateri otroci pojedo 100 ml neke hrane, drugi 200, za oboje pa je to normalno. Ponudite mleko in potem pač spije, kolikor spije. Vse je normalno, samo da je sit.
Vprašanje: Spoštovani, dojenček je star skoraj 7 mesecev in ima 9kg. Od goste hrane imamo kosilo, ki ga poje 100-200ml, popoldansko malico (ena banana in pol jabolka npr.), večerjo 200-250ml. Dojim ga še ponoči 1x, zjutraj 1x in pred spanjem, če pa zahteva, se po kosilu še podoji. Mene zanima koliko mojega mleka naj bi dojenček poleg goste hrane še spil za dober razvoj? Imam namreč občutek, da se je količina mleka zelo zmanjšala in me skrbi, da pri meni ne spije vse skupaj več kot 300ml. Ali je potrebno, da dodajam AM? Ali lahko pomanjkanje nadomestim z jogurtom, skuto, kislo smetano? Ali pa je skrb odveč, ker si otroček popije kolikor rabi in se je mleko zmanjšalo s tem razlogom?Odgovor: Običajno je količina mleka v tej starosti še okoli 600 ml ali celo več. Morda dodajte žitno mlečno kašico z adaptiranim mlekom, potem bo čisto v redu. KML in mlečne izdelke uvajamo po prvem letu.
Vprašanje: Mene pa zanima sledeče: moja punčka je stara 8 mesecev in ima 7300g, uvedene ima že vse obroke GH, ponoči pa se dobi 210 ml mleka. Postala je pa zelo neješča.. npr. danes je pojedla le 1 jogurt in malo sadja čez dan.. več niti ni pogojev, da bi spravila vanjo, če jo "silim" nastane histeričen jok in vse spljuva ven. Kar me zanima je to, koliko kalorij dnevno mora otroček pojesti, da mi ne začne hujsati, tega se najbolj bojim, saj je že zdaj na spodnji meji s težo.Odgovor: Dojenček do 6. meseca potrebuje približno 100 kilokalorij na kilogram telesne teže dnevno, med 6. in 9. mesecem pa okoli 90 kilokalorij na kilogram telesne teže, torej 7,3 kg težak otrok potrebuje dnevno 657 kilokalorij. Če je njegova teža suboptimalna in želimo, da bolje pridobiva, potrebuje več kilokalorij (npr. 700 - 750). Poglejte v smernicah zdravega prehranjevanja dojenčkov, kjer je natančno razložen jedilnik po mesecih tako po kalorijah kot po sestavinah.
Pomembnost pravilne prehrane za dojenčka
Po rojstvu so mame pogosto zaskrbljene in se sprašujejo, ali njihov dojenček dobiva dovolj hrane. Najboljši pokazatelj je primerno pridobivanje na teži. Če vas skrbi, se posvetujte z izbranim pediatrom ali patronažno sestro. Naj gre za materino mleko ali mlečno formulo, hranjenje predstavlja temelj zdravja in razvoja novorojenčka. Pravilno prehranjevanje v zgodnjem obdobju življenja otroku omogoča optimalno rast, razvoj možganov, krepitev imunskega sistema ter vzpostavitev zdrave prebave. Mleko, bodisi materino ali prilagojena mlečna formula, vsebuje idealno razmerje hranilnih snovi, kot so beljakovine, maščobe, vitamini, minerali in protitelesa, ki jih dojenček potrebuje za pravilno delovanje telesa in razvoj. Visoka vsebnost kalcija spodbuja tvorbo in rast kosti.
Kadar ima mati dovolj mleka za svojega dojenčka, je materino mleko najboljša in najbolj naravna izbira za prehrano novorojenčka. Dojenje novorojenčka, kasneje dojenčka, zagotavlja vse esencialne sestavine, ki jih potrebuje za zdrav razvoj - od energije, beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov pa vse do zadostne količine tekočine. Poleg visoke prehranske vrednosti ima dojenje tudi pomembno čustveno razsežnost: krepi vez med materjo in otrokom ter dojenčku nudi občutek topline, varnosti in bližine. A podoben učinek lahko dosežete tudi s prehranjevanjem po steklenički, kadar ga izvajate na podoben način.
Če dojenje ne steče, je pomembno izbrati mlečno formulo, ki po sestavi najbolj posnema materino mleko, saj lahko z njo, tudi po nasvetu pediatra, dopolnite ali popolnoma nadomestite prehranske potrebe novorojenčkov in dojenčkov. Vsaka vrsta mleka v prahu za dojenčke je zasnovana za specifične potrebe, zato je vedno priporočljivo, da se starši posvetujejo s pediatrom pred izbiro formule za svojega otroka, da bi zagotovili najboljšo možnost za zdrav razvoj.
Če vas skrbi, ali vaš dojenček dobiva dovolj materinega mleka, lahko opazujete te znake: dojenček po dojenju spi od 2 do 4 ure in ima dnevno 6-8 mokrih plenic, kar pomeni, da dobi dovolj materinega mleka. V prvih treh mesecih dojenčki pridobijo v povprečju 150-250 g/teden, med 4. in 6. mesecem pa 200-400 g/mesec. V pol leta dojenček podvoji svojo porodno težo in zraste za približno 15 cm.
Vedno se spomnite, da je vsak dojenček edinstven. Noben priročnik vam ne more natančno svetovati, koliko in kako pogosto morate hraniti svojega dojenčka. Vedno gre le za okvirne vrednosti in smernice.