Skrb za primerno hidracijo dojenčka je ključnega pomena za njegovo zdravje in razvoj. Še posebej v prvih mesecih življenja se starši pogosto sprašujejo, ali njihov dojenček dobiva dovolj tekočine, predvsem v obliki mleka, ki je v tem obdobju edini ali primarni vir hranil in tekočin. Vendar pa se s časom, ko se uvaja gosta hrana, pojavljajo tudi vprašanja o dodajanju vode ali drugih tekočin.
Ključni kazalniki ustrezne hidracije
Najboljši pokazatelj, da dojenček dobiva dovolj hrane in tekočine, je primerno pridobivanje na teži. Ta parameter ostaja ključen skozi celotno obdobje otrokovega razvoja. Če je dojenček hranjen po steklenički, je merjenje količine popitega mleka enostavnejše kot pri dojenju. Novorojenček, ki je hranjen po steklenički, bo v prvem mesecu pri vsakem obroku popil 60-90 ml mleka. Obrok bo v prvih tednih zahteval vsake tri do štiri ure. V začetku je novorojenčka najbolje hraniti na zahtevo, in sicer, ko joka zaradi lakote. Dojeni dojenčki večinoma pri posameznem obroku popijejo manjšo količino mleka, zato se hranijo pogosteje. Nekateri dojenčki v prvem mesecu spijo skupaj več kot 4 ure in spuščajo obroke. Če slabše pridobivajo na teži, jih je treba za hranjenje buditi. Konec prvega meseca bo dojenček pri posameznem obroku popil že 120 ml mleka s precej nepredvidljivim ritmom hranjenja.
Pri 6 mesecih bo dojenček pri posameznem obroku popil med 180 in 240 ml mleka, približno na 5 ur (odvisno od uživanja goste hrane). Količina mleka (materinega ali nadomestnega), ki ga dojenček potrebuje, je odvisna od dojenčkove telesne teže. Formula, ki se uporablja za izračun potrebne količine mleka, je teža dojenčka, deljena z 0,7 in pomnožena s 100. Primer za 4,5 kg težkega dojenčka: 4,5 kg/0,7 x 100 = 643 ml. Dojenček bo najbolje sam uravnaval potrebo po hrani in namesto, da se strogo držite tabel in fiksnih količin, ga raje opazujte in se mu prilagajajte. Če med hranjenjem postane nemiren, se začne obračati stran in z jezičkom izrivati cucelj, potem to verjetno pomeni, da hrane ne želi več. Če je dojenček pri obroku pojedel vse in nadaljuje s sesanjem prazne stekleničke, potem to verjetno pomeni, da je še lačen, čeprav nekateri dojenčki po obroku želijo le sesati dudo.
Okvirne velikosti obrokov so:
- Prvi mesec: 60-90 ml
- Drugi mesec: 90-120 ml
- Tretji mesec: 120-150 ml
- Četrti mesec: 150-180 ml
In tako naprej - z vsakim mesecem se količina popitega mleka pri posameznem obroku poveča za 30 ml, dokler količina ne doseže 210-240 ml. Če vas kljub temu skrbi, ker vaš dojenček vedno želi občutno večjo ali manjšo količino hrane, se posvetujte z izbranim pediatrom.
Med 2. in 4. mesecem, ko dojenčki dosežejo 5 kg telesne teže, večinoma ne potrebujejo več nočnega obroka. To predvsem velja za dojenčke, ki so hranjeni po steklenički. Seveda tudi tu med dojenčki obstajajo razlike. Nekateri že zelo kmalu prespijo celo noč, drugi ne. Najpomembneje si je zapomniti, da je vsak dojenček edinstven, ne glede na to, ali je dojen ali hranjen po steklenički. Noben priročnik vam ne more natančno svetovati, koliko in kako pogosto morate hraniti svojega dojenčka. Vedno gre le za okvirne vrednosti in smernice.
Vloga vode v prehrani dojenčka
Tradicionalno se v prvih šestih mesecih življenja zdravega dojenčka, ki je izključno dojen ali hranjen z mlečnimi formulami, ne priporoča dodajanje dodatne tekočine, vključno z vodo. Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke, kot jih navaja ministrstvo za zdravje, poudarjajo, da materino mleko ali mlečna formula v tem obdobju popolnoma zadostujeta potrebam po tekočini. Materino mleko namreč vsebuje kar približno 88 % vode, kar je dovolj za hidracijo tudi v času močnih vročin. Dodajanje dodatne tekočine bi lahko bilo celo nevarno, saj lahko povzroči, da dojenček spije manj materinega ali nadomestnega mleka, kar posledično pomeni manjši vnos hranil in drugih snovi, nujnih za zdrav razvoj in rast.
Vodo (priporočljiva je prekuhana tekoča pitna voda) ali druge tekočine naj dobiva izključno zaradi zdravstvenih razlogov in samo po nasvetu pediatra. To velja denimo ob povišani telesni temperaturi, bruhanju ali driski. V teh primerih je dodajanje tekočine in elektrolitov ključnega pomena, za pomirjanje pa lahko dojenček popije malo nesladkanega čaja. Izjemoma lahko nekaj dodatne tekočine ponudite tudi ob zelo vročih dneh, vendar je še bolje, če se večkrat doji ali morda prejme dodatno mlečno formulo.
Pomemben pokazatelj zadostne hidracije je svetel urin, ki napolni šest do osem pleničk na dan. Če je urin temen ali če dojenček ne lula dovolj pogosto, je to lahko znak dehidracije.
Uvajanje goste hrane in potreba po dodatni tekočini
Po dopolnjenem četrtem oziroma šestem mesecu starosti, ko dojenček postopoma uvaja gosto hrano, se poveča tudi njegova potreba po dodatni tekočini. V tem obdobju je poleg materinega mleka ali mlečne formule priporočljivo ponuditi tudi vodo ali nesladkan naravni ali zeliščni čaj. To je pomembno tako zaradi zagotavljanja zadostne hidracije kot tudi zaradi preprečevanja morebitnega zaprtja, ki je lahko pogosto ob uvajanju goste hrane.
Priporočljivo je, da otroku ponudite tekočino ob vsakem obroku goste hrane in tudi vmes, vendar pol ure pred hranjenjem raje ne ponujajte tekočine, da si ne bi pokvaril apetita s prepolnim želodčkom. Najboljša izbira je še vedno voda iz pipe, ki po dopolnjenem 12. mesecu starosti otroka ni več treba prekuhavati, če je ustrezne kakovosti. Kakovost vode iz plastenk za dojenčke je namreč primerljiva s kakovostjo vode iz pipe, zato ni nujnega razloga za uporabo slednje, če je voda iz pipe varna za pitje.
Nikakor pa za dojenčke niso primerne sladke pijače, sladkani čaji ter sadni in zelenjavni sokovi. Ti vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, ki niso zdravi, lahko spodbujajo nastanek zobne gnilobe, povečujejo tveganje za debelost, razvoj sladkorne bolezni ter bolezni srca in ožilja. Še posebej je priporočljivo izogibanje pijačam z dodanim sladkorjem, sadnim sirupom, medom, nadomestki sladkorja in sladili.
Posebni izzivi in pomisleki
Nekateri starši se soočajo s situacijo, ko dojenček zavrača vodo, čeprav je že v obdobju uvajanja goste hrane. To je lahko posledica tega, da dojenček v tem obdobju išče predvsem hranljive snovi iz mleka in drugih živil. V takšnih primerih ni priporočljivo siljenje otroka k pitju vode. Dojenček dobro ve, kaj potrebuje. Če pa mu je voda všeč, mu jo lahko ponudite nekajkrat dnevno po nekaj požirkov, nikoli pa pred obrokom. Priporočljivo je, da mu ponudite od 400 do 620 ml vode med obrokom, enkrat ali dvakrat dnevno, vendar to ni strogo pravilo, saj pripravljena hrana in materino mleko prav tako vsebujeta določene količine vode, kar bo zadovoljilo dojenčkove potrebe po tekočini.
Pomembneje je, da otroku daste piti vodo, če ima povišano telesno temperaturo in če je v vašem stanovanju izjemno toplo.
Primer iz prakse: hčerka je stara štiri mesece in pol. Je zdrav, zelo živahen in radoveden otrok. Pred enim mesecem je začela zavračati mleko, tako da ji je zdravnica svetovala postopno uvajanje druge hrane (jabolčne in korenčkove kašice). Za žejo ji od takrat ne dajejo več čaja, le prekuhano vodo. Problem se pojavi vsako popoldne oz. zvečer, ko je treba zaspati. Zdi se, da od utrujenosti noče jesti, od lakote pa ne zaspati. Neutolažljivo joka in se brani stekleničke z mlekom. Ne pomaga zibanje, niti nošenje sem in tja. Edina stvar, ki pomaga, da se umiri, je steklenička vode, vendar to hoče pred spanjem tudi potem, ko je spila celo porcijo mleka. Starši domnevajo, da ne gre toliko za žejo, kot za potrebo po sesanju, ki jo postopoma uspava (vendar sama duda ne pomaga, ker ne teče in jo, dokler že skoraj ne spi, ne mara). Voda ji sicer ne odreka, saj je vir življenja, a jih skrbi, koliko, kdaj in kaj je za štiri mesece in pol starega otroka prav, da pije (poleg mleka). V vseh nasvetih in priporočilih o hranjenju dojenčka lahko beremo, da mleko zadostuje kot hrana in pijača, a v tem primeru temu ni več tako.
Kdaj in kako začeti z gosto hrano za vašega dojenčka | AAP
Naučiti otroka piti iz kozarca
Priporočljivo je, da otroka naučite piti iz skodelice ali kozarčka, da se ne bi navadil na pitje po steklenički. Uživanje tekočin po steklenički namreč ni preveč priporočljivo, predvsem pri otrocih, starejših od enega leta, saj imajo takrat že lahko več mlečnih zobkov. Več je možnosti za slabo zobovje, za nastanek kariesa in za nepravilen razvoj celotne čeljusti, če ponoči pijejo po steklenički, predvsem če so v njej sokovi, nadomestno mleko ali čaj.
Pričakujte tudi, da dojenček na začetku ne bo popil veliko dodatne tekočine, temveč bo sprva morda naredil nekaj požirkov vode iz kozarca. Nekako do enega leta naj bi bila namreč njegova glavna tekočina še vedno mleko, bodisi materino bodisi nadomestno. Pozneje naj bi se že navadil več piti pri vsakem obroku in tudi vmes. Po smernicah zdravstvenega ministrstva denimo od dopolnjenih desetih mesecev dalje potrebuje dnevno okoli dva decilitra dodatne tekočine, najbolje vode.
Če dojenček dobro lula, potem ima njegovo telo dovolj tekočin. Če ne bi imelo, bi telo varčevalo z vodo in je ne bi izločalo z lulanjem.
Povprečne potrebe po tekočini glede na telesno težo
Obstajajo tudi okviri za izračun potrebne dnevne količine tekočin, ki pa vedno vključujejo vse vire tekočine (sadje, mleko, juha itd.):
- Do 10 kg: 100 ml na kilogram telesne teže
- Do 13 kg: 100 ml na kilogram teže do 10 kg, nato 50 ml na kilogram teže (torej skupaj 1150 ml)
Za odrasle ljudi se dnevni vnos tekočine giblje med 1,5 in 2 litra.
Pomembno je poudariti, da je vsak dojenček edinstven. Noben priročnik ali splošni nasvet ne more nadomestiti individualnega opazovanja otroka in njegovega prilagajanja njegovim potrebam. V primeru dvomov ali skrbi glede hidracije ali prehrane dojenčka je vedno najbolje, da se posvetujete z izbranim pediatrom.