Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki prinaša s seboj tako radost kot tudi skrb. Medtem ko se telo bodoče mamice nenehno prilagaja razvoju ploda, se v njem odvijajo številne kompleksne fiziološke spremembe. Ena izmed ključnih sprememb se nanaša na krvni obtok, ki je bistven za zdrav razvoj ploda in dobro počutje nosečnice. Razumevanje teh procesov in morebitnih zapletov, kot je Rh nezdružljivost, je ključnega pomena za varno in zdravo nosečnost.
Rh faktor in nezdružljivost med nosečnostjo
Rh faktor je pomembna molekula, ki se nahaja na površini rdečih krvnih celic. Kri je označena kot Rh-pozitivna, če eritrociti vsebujejo Rh faktor, in Rh-negativna, če ga nimajo. Težave se lahko pojavijo, ko plodova Rh-pozitivna kri vstopi v krvni obtok ženske z Rh-negativno krvjo. V takšnih primerih lahko ženski imunski sistem zazna plodove rdeče krvničke kot tuje in prične tvoriti protitelesa, znana kot Rh protitelesa, ki imajo za cilj uničiti Rh-pozitivne krvne celice.
Preobčutljivost pri ženskah z Rh-negativno krvjo se lahko pojavi kadarkoli med nosečnostjo, najpogosteje pa se zgodi med porodom. Med nosečnostjo, ko se preobčutljivost prvič pojavi, plod ali novorojenček običajno nista prizadeta. Vendar pa, ko je ženska enkrat senzibilizirana, so težave bolj verjetne pri vsaki naslednji nosečnosti, če je plodova kri Rh-pozitivna.
Če Rh protitelesa prehajajo skozi posteljico na plod, lahko uničijo nekatere plodove rdeče krvničke. Če se rdeče krvničke uničujejo hitreje, kot jih lahko plod tvori nove, lahko pride do razvoja anemije pri plodu. Po uničenju rdečih krvnih celic nastane rumeni pigment, imenovan bilirubin. Velika količina uničenih rdečih krvničk lahko povzroči kopičenje bilirubina v koži in drugih tkivih, kar posledično privede do porumenelosti kože in beločnic novorojenčka (zlatenica). V hudih primerih lahko pride do poškodbe možganov (kernikterus), huda anemija pa lahko povzroči celo smrt ploda.
Občasno se lahko pojavijo težave, podobne Rh nezdružljivosti, tudi zaradi nezdružljivosti drugih molekul na rdečih krvnih celicah ženske in plodovih.
Diagnostika in spremljanje Rh nezdružljivosti
Že ob prvem obisku zdravnika med nosečnostjo se vse nosečnice pregledajo, da se ugotovi, ali imajo Rh-pozitivno ali Rh-negativno kri. Če je kri Rh-negativna, se v njeni krvi preverijo prisotnost Rh protiteles. Če je oče znan in je na voljo za testiranje, se določi njegova krvna skupina. V primeru, da oče ni na voljo za testiranje ali če je bil testiran in ima Rh-pozitivno kri, se lahko opravi krvni test, imenovan test nukleinske kisline brez celic (DNK), da se ugotovi, ali ima plod Rh-pozitivno kri.
Če ima oče Rh-pozitivno kri, zdravniki izmerijo raven Rh protiteles v materini krvi. Če ta raven doseže določeno točko, se poveča tveganje za anemijo pri plodu. V takih primerih se periodično izvaja Dopplerjeva ultrazvočna preiskava za oceno pretoka krvi v možganih ploda.
Včasih, ko velike količine plodove krvi vstopijo v materin krvni obtok, so potrebne dodatne injekcije. Ta zdravila se imenujejo Rho(D) imunski globulin. Zdravljenje deluje tako, da zmanjša sposobnost materinega imunskega sistema, da prepozna Rh faktor na rdečih krvničkah otroka, ki je morda vstopil v njen krvni obtok. S tem se prepreči tvorba protiteles proti Rh faktorju.
Če je diagnosticirana anemija, lahko plod pred rojstvom prejme transfuzijo krvi v centru, specializiranem za visoko tvegane nosečnosti. Najpogosteje se transfuzija daje z iglo, ki jo vstavijo v veno v popkovino. Običajno se dodatne transfuzije izvajajo med 32. in 35. tednom nosečnosti. Natančen čas transfuzij je odvisen od resnosti anemije in starosti ploda. Ženske pogosto prejmejo kortikosteroide pred prvo transfuzijo, če je nosečnost trajala 23 ali 24 tednov ali več. Po rojstvu bo otrok morda potreboval dodatne transfuzije.
Splošne spremembe v telesu nosečnice in krvnem obtoku
Nosečnost prinaša s seboj številne spremembe v telesu ženske, ki vplivajo tudi na njen krvni obtok. Srčni utrip v mirovanju se poveča za 10-15 utripov na minuto, kar pomeni, da srce nosečnice bije hitreje. Trebušna prepona se dvigne, kar potisne srce nekoliko v levo. Poveča se tudi količina krvi, ki jo srce črpa po telesu, ter se spremeni pretok krvi skozi posamezne organe. Količina krvi, ki teče skozi maternico, se skozi nosečnost povečuje.
Hkrati se zniža krvni tlak v arterijah, kar lahko povzroči utrujenost in omotico pri nosečnici. Poveča se tlak v venah, zlasti v nogah, kar vodi v nastanek oteklin in krčnih žil. Zaradi povečanega volumna krvi in hitrejšega srčnega utripa se poveča tudi pretok krvi skozi pljuča, kar lahko povzroči hitrejše dihanje (hiperventilacijo).
Ko maternica raste, pritiska na sosednje organe. Če pritisne na mehur, to povzroči pogostejše uriniranje. Ob pritisku na spodnji del sečevoda lahko pride do blage razširitve sečevoda v njegovem zgornjem delu, kar je posledica hormonske relaksacije stene sečevoda. V drugem trimesečju nosečnosti se poveča tudi pretok krvi skozi ledvica.
Med nosečnostjo se v telesu zadržuje več vode, povprečno okoli 8 litrov. Največ vode je v posteljici, plodu in plodovnici, poveča pa se tudi količina vode v materinih tkivih. Celotna telesna teža se povprečno povečuje za približno 1 kg na mesec v prvi tretjini nosečnosti in za 5 kg v drugi in tretji tretjini. Optimalna pridobitev telesne teže v času nosečnosti je zato med 12 in 13 kg.
Fetalni (fetalni) krvni obtok
Druge fiziološke spremembe v nosečnosti, povezane s krvnim obtokom
Prebavila: Prebava se v nosečnosti upočasni, kar pomeni, da se hrana dlje časa zadržuje v želodcu in črevesju. Slabše delovanje mišice zapiralke požiralnika lahko povzroči vračanje kisle želodčne vsebine v požiralnik (zgaga). Povečana maternica pritiska na črevo, kar povzroča napihnjenost in napenjanje.
Zaprtje: Zaprtje je pogosta težava v nosečnosti, ki je lahko posledica upočasnjene peristaltike, jemanja železa pri slabokrvnih nosečnicah, zmanjšane telesne dejavnosti ali pritiska rastoče maternice na črevesje. Za lajšanje zaprtja se priporoča uživanje večjih količin tekočine, prehrano, bogato z vlakninami, sadjem in zelenjavo, ter izogibanje izdelkom iz bele moke in sladkorja. Dodajanje magnezija je prav tako lahko koristno. V primeru vztrajnega zaprtja se lahko uporabijo pripravki z rastlinskimi sluzmi (laneno seme, indijski trpotec) ali osmoznimi odvajali (sirupi z laktulozo). Odsvetujejo se čajne mešanice in rastlinski pripravki za odvajanje, kot so krhlika, sena, kitajska rabarbara, aloja in ricinusovo olje, saj lahko povečajo tveganje za izgubo ploda.
Slabost in bruhanje: Ti simptomi se običajno pojavijo v prvem trimesečju in po tem obdobju običajno izzvenijo. Svetuje se izogibanje težko prebavljivi hrani in hrani, ki se dolgo zadrži v želodcu. Nekaterim nosečnicam pomaga uživanje suhih prigrizkov zjutraj v postelji ali prehranjevanje v majhnih količinah ves dan. V ta namen se lahko jemlje vitamin B6 (piridoksin). Uporabljajo se lahko tudi alternativne metode, kot sta akupunktura ali akupresura, ter ingver v obliki čaja, tablet ali svežega ingverja.
Vnetje sečil: Zaradi povečane maternice, ki pritiska na mehur, se poveča potreba po odvajanju vode. V nosečnosti se poveča tudi nagnjenost k vnetjem sečil. Priporoča se uživanje večjih količin tekočine, suha oblačila in ohranjanje mehurja na toplem.
Koža: Hormonske spremembe lahko povzročijo močnejšo pigmentacijo kože na določenih predelih, kot so bradavice, spolovilo, lica, nos in čelo. Svetuje se skrbna zaščita pred sončnimi žarki. Vezivna vlakna se lahko na področjih z več maščobnega tkiva trgajo in nastanejo strije. Redno mazanje kože z olji ali mastnimi mazili lahko poveča elastičnost kože in zmanjša pojavnost strij.
Druge nezdružljivosti in posebnosti
Poleg Rh nezdružljivosti se lahko pojavijo tudi druge oblike nezdružljivosti med materino in plodovo krvjo, ki lahko povzročijo podobne težave. Zato je ključnega pomena redno spremljanje in posvetovanje z zdravnikom.
Pregledi v nosečnosti, ki vključujejo krvne preiskave, merjenje telesne teže, krvnega tlaka ter ultrazvočne preiskave, omogočajo ginekologom spremljanje zdravstvenega stanja nosečnice ter rasti in razvoja ploda. Določene informacije ginekolog pridobi že s pogovorom z nosečnico, opazovanjem in tipanjem, za druge pa so potrebni vzorci krvi in urina.
Pomembno je, da nosečnica skrbi za kakovostno prehrano, dovolj tekočine, redno telesno aktivnost in se udeležuje vseh predpisanih preventivnih pregledov. S tem lahko v veliki meri pripomore k čim bolj zdravi nosečnosti.
Kdaj nujno k zdravniku?
Nosečnica mora obvezno obiskati zdravnika, kadar se pojavi krvavitev iz nožnice, če je uriniranje pekoče in boleče, urin pa temno obarvan, v primeru pogostega obilnega bruhanja in celodnevne slabosti, močno povišane telesne temperature, mrzlice, omotice, omedlevice ali izgube zavesti. K zdravniku je treba tudi v primeru močnega glavobola, otekanja obraza ali glave, poškodb, bolečin v prsih, znakov prezgodnjega poroda in znatnega upada plodovih gibov po 24. urah.
tags: #krvni #obtok #v #nosecnosti