Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 358 glasovi za sprejel resolucijo "My Voice, My Choice" (Moj glas, moja izbira), ki poziva k zagotavljanju varnega in dostopnega splava. Ta nezavezujoča resolucija nagovarja Evropsko komisijo, naj vzpostavi prostovoljni finančni mehanizem za omogočanje varnih umetnih prekinitev nosečnosti ženskam, ki v svojih državah nimajo dostopa do te zdravstvene storitve zaradi nacionalne zakonodaje. Glasovanje je potekalo 17. decembra, ko je kampanja My Voice, My Choice dobila zeleno luč evropskih poslancev.
Resolucijo je podprlo 358 poslancev, medtem ko jih je 202 glasovalo proti, 79 pa se jih je vzdržalo. Slovenski evroposlanci so pri tem glasovanju pričakovano pokazali deljena stališča. Vseh pet poslancev iz največje skupine Evropske ljudske stranke (EPP) - Matej Tonin (NSi), Romana Tomc, Zala Tomašič, Branko Grims in Milan Zver (vsi SDS) - je glasovalo proti. Nasprotno so levosredinski poslanci, kot so Marjan Šarec in Irena Joveva (Renew/Svoboda), Matjaž Nemec (S&D/SD) in Vladimir Prebilič (Zeleni), glasovali za resolucijo. Podobno kot zgoraj omenjeni, so tudi Zala Tomašič, Romana Tomc in Matej Tonin izrazili svoje nasprotovanje.
Ozadje in potek pobude "My Voice, My Choice"
Pobuda "My Voice, My Choice" je uradno dobila zeleno luč Evropske komisije 1. septembra, ko so predstavniki gibanja predali 1.124.513 preverjenih podpisov Evropske državljanske pobude (ECI). Rok za odgovor Evropske komisije je do začetka marca 2026.
Pred obravnavo glavne resolucije so poslanci glasovali še o štirih kontraresolucijah, ki jih je vložila desnica. Te so poudarjale, da področje splava in reproduktivnega zdravja sodi izključno v pristojnost držav članic. Pod eno izmed teh resolucij, ki so jo vložili poslanci iz desnosredinske EPP in desnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), so se podpisali tudi Branko Grims, Zala Tomašič, Romana Tomc, Milan Zver (vsi EPP/SDS) ter Matej Tonin (EPP/NSi). Ta resolucija, ki ni bila sprejeta, je predlagala, da zaradi narave področja ni potrebe po zakonodajnem predlogu na ravni EU. Za to resolucijo je glasovalo 241 poslancev, proti jih je bilo 356, 48 pa se jih je vzdržalo. Ker je resolucija v podporo pobudi prejela zadostno podporo, parlament o ostalih protiresolucijah ni glasoval.
Odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) je pobudo za varen in dostopen splav podprl že 8. decembra. Za predlog resolucije v odboru so tedaj glasovali poslanci S&D, Renew, Zelenih in Levice, pa tudi osem od desetih evroposlancev EPP. Proti sta glasovala slovenski poslanec Matej Tonin (EPP/NSi) in Miriam Lexmann iz Slovaške.
Pogledi slovenskih poslancev in odzivi
Poslanci iz Slovenije so glede glasovanja o resoluciji izkazali bistvena stališča. Irena Joveva je po glasovanju izrazila ponos, da je Evropski parlament "jasno in glasno večinsko izbral razum namesto hinavščine ter človekove pravice namesto nazadnjaštva". Poudarila je, da je pobuda slovenske ekipe dosegla nekaj, kar je doslej v EU uspelo redkim, ter da so pravice žensk o odločanju o lastnem telesu danes "korak bližje temu, kar bi moralo biti ženskam že zagotovljeno".
Matjaž Nemec je glasovanje označil za "mejnik, priznanje in poklon generacijam Evropejk in Evropejcev, ki so tlakovali in si še danes prizadevajo za pravice, svoboščine in enakopravnost žensk". Meni, da je Evropa dokazala, da so človekove pravice, med njimi žensk, "elementarni gradnik boljše, pravične in dostojne Evrope, v kateri ženski ni treba tvegati svojega življenja in zdravja zaradi splava". Izpostavil je tudi, da gre za prvo v Evropskem parlamentu uspešno izglasovano državljansko pobudo.
Vladimir Prebilič je izrazil obžalovanje, da Slovenci pogosto sami sebi predstavljajo največjo oviro in da se ni uspelo doseči enotnosti. Marjan Šarec je izrazil veselje, da "mračnjaki in nazadnjaki niso uspeli", ter da je Evropska unija dokazala spoštovanje do vrednot in človekovih pravic.
Na drugi strani je Matej Tonin kritičen do pobude, saj meni, da temelji na "spretni zlorabi čustev ljudi za doseganje prikritih političnih ciljev". Poudarja, da je splav zakonit v vseh 27 državah članicah EU, zato se sprašuje o potrebi po zbiranju podpisov, odgovor pa vidi v "mobilizaciji levega volilnega bazena". Tonin meni, da resolucija ne obravnava ključnih izzivov, s katerimi se sooča EU, kot je upadanje števila prebivalstva.
Branko Grims je glasovanje označil za "demagogijo, ki je v nasprotju s pravnim redom Evropske unije in iz tega ne bo nič". Opozoril je, da bi uveljavitev takšnih ukrepov poslabšala položaj Slovenk, saj bi "iz cele Evrope lahko hodile ženske v Slovenijo delat splav, kar pomeni še dodatno preobremenitev sistema".
Ženske v medijih: izzivi in grožnje | Mednarodni teden žensk 2026
Razprava o pristojnosti in vplivu resolucije
Evropska komisarka za enakost Hadja Lahbib je v razpravi s poslanci napovedala, da bo Evropska komisija, če bo sledila pobudi, to storila "ne da bi kakor koli vplivala na nacionalne kompetence, in bo popolnoma spoštovala pogodbe EU v vseh pogledih". Poudarila je, da je vprašanje splava v pristojnosti posameznih članic, hkrati pa spolno in reproduktivno zdravje opredelila kot bistveno žensko pravico. Zagotovila je, da bo Evropska komisija v svoji odločitvi popolnoma upoštevala načelo subsidiarnosti.
Kljub temu, da resolucija ni pravno zavezujoča, predstavlja močan politični signal Evropski komisiji, ki lahko predlaga zakonodajne ukrepe. Če se bo Komisija odločila za takšne ukrepe, bosta o njih v nadaljnjem postopku odločala Evropski parlament in Svet EU.
Širši kontekst in stališča posameznikov
V času predvolilne kampanje za predsednika države so se nekateri slovenski politiki, med njimi Milan Zver, izrekli o svojem stališču do splava. Zver je v preteklosti izjavil, da "splav kot tak ni upravičen, samo v izjemnih okoliščinah bi to bilo dopustno", pri čemer je kot izjemne okoliščine navedel zdravje matere ali otroka. Takšna stališča so naletela na kritiko, saj naj bi predstavljala omejevanje pravice žensk do svobodne odločitve o lastnem telesu in zdravju. Pojavljajo se tudi pomisleki, da bi takšno stališče lahko vplivalo na prihodnje odločitve strank SDS in NSi, ki naj bi v preteklosti bolj odkrito nasprotovali splavu, ali pa si pridobilo podporo Katoliške cerkve.
Medtem ko predsednik države nima neposredne možnosti spreminjanja zakonodaje na področju splava, je njegova vloga pri razpisu volitev, razglašanju zakonov, imenovanju funkcionarjev in predstavljanju države v tujini pomembna. Njegova mnenja o občutljivih vprašanjih, povezanih z dostojanstvom in spoštovanjem človeškega življenja, lahko vplivajo na njegove odločitve glede pomembnih imenovanj in podeljevanja odlikovanj.
Omeniti velja tudi, da je v Sloveniji vprašanje splava, čeprav ga podpira večji del javnosti, še vedno občutljivo in budi močna čustva. V nasprotju z nekaterimi državami, kot so ZDA, kjer je javnost glede splava bolj razdeljena, v Sloveniji ni tolikšne polarizacije, vendar pa je pomen enakopravnosti žensk in dostopa do reproduktivnega zdravja še vedno tema javne razprave.
Poudariti velja, da je pobuda "My Voice, My Choice" zbrala več kot 1,1 milijona podpisov državljanov EU, kar kaže na široko podporo tej temi po vsej Evropi. Kljub različnim stališčem v Evropskem parlamentu in med posameznimi državami članicami, je sprejeta resolucija pomemben korak k nadaljnji obravnavi in potencialnemu ukrepanju s strani Evropske komisije.