V Sloveniji imajo starši, ne glede na svoj status zaposlitve ali podjetniške dejavnosti, pomembne pravice v zvezi z nego in varstvom otroka. Zakonodaja ureja materinski, očetovski in starševski dopust, vključno z nadomestili in posebnimi pravicami za samostojne podjetnike. Razumevanje teh pravic je ključno za zagotavljanje finančne stabilnosti in dobrobiti družine v tem pomembnem obdobju.
Materinski, očetovski in starševski dopust: Osnove
Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok.
- Materinski dopust: Ta dopust je namenjen materam v trajanju 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Običajno se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Po pravilih traja 105 dni in mora biti neprekinjen. Med tem časom samostojna podjetnica ne sme opravljati dela.
- Očetovski dopust: Namenjen je očetom v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga lahko izkoristi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
- Starševski dopust: Ta dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo on. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
Nadomestila med dopusti
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času teh dopustov, znaša 100 odstotkov osnove.
- Materinsko nadomestilo: Je navzgor neomejeno.
- Očetovsko in starševsko nadomestilo: Sta navzgor omejena na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Najnižji znesek ne sme biti nižji od 55 % minimalne slovenske mesečne bruto plače. Minimalna plača za 2023 je znašala 1.203,36 €.
Osnova za izračun vseh omenjenih nadomestil je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Kot zadnji mesec se šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust.
Upravičenec je za čas trajanja pravice vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v njej. Pravica do nadomestila traja 365 dni od rojstva otroka.
Pravice za samostojne podjetnice (s.p.)
Porodniški dopust in nadomestilo sta pogosta skrb samostojnih podjetnic. V Sloveniji imajo podjetnice pravico do porodniškega dopusta, starševskega dopusta in nadomestila.
- Zavarovanje za starševsko varstvo: Podjetnica mora za porodniški dopust in nadomestilo obiskati center za socialno delo, kjer odda vlogo za izrabo pravice do materinskega dopusta in nadomestila. To vlogo je treba oddati najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta, največ 60 dni pred porodnim rokom. Če podjetnica vlogo odda kasneje, se porodniški dopust in nadomestilo štejeta od datuma oddaje. Bodoča mati mora biti dan pred nastopom porodniškega dopusta zavarovana. To je zagotovljeno, če s.p. plačuje prispevke za starševsko varstvo. Druga možnost je, da je bila podjetnica v zadnjih treh letih zavarovana najmanj 12 mesecev.
- Višina nadomestila: Odvisna je od prispevkov za starševsko varstvo, natančneje od povprečne osnove, obračunane v zadnjem letu. Kot zadnji od 12 mesecev šteje predpretekli mesec od vložitve vloge. Nadomestilo je enakovredno osnovi.
- Prepoved dela med dopustom: Med porodniškim dopustom je prepovedano delati. Če Inšpektorat RS za delo ugotovi kršitev, podjetnica izgubi pravico do nadomestila in celoten znesek mora vrniti.
- Poslovanje s.p. med dopustom: Med porodniškim dopustom ni treba zapreti s.p.-ja. Če imate zaposlene, lahko podjetje nemoteno posluje. Če ste sami nosilci vseh aktivnosti, je smiselno, da za čas porodniškega dopusta koga zaposlite, najamete študente ali imenujete prokurista. Če se odločite, da med porodniškim ne boste poslovali, s.p. »miruje«, vendar fiksni stroški še vedno nastajajo.
- Popoldanski s.p.: V času porodniškega dopusta je vaša služba nega otroka. Ostalo je prosti čas, ki ga lahko namenite tudi pridobitni dejavnosti, torej delu preko popoldanskega s.p.-ja.
- Računovodske obveznosti: Ena obveznost iz naslova vodenja s.p. ostaja: vsak mesec je treba oddati obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (PODO-OPSVZ), v katerem se v rubriki »zadržanost od dela« vpiše razlog zadržanosti. Če boste poslovanje prekinili, lahko na podlagi odločbe zaprosite za znižanje akontacije. Ob koncu poslovnega leta boste oddali bilanco.
Druge pravice in ugodnosti
- Pomoč ob rojstvu otroka: Namenjena je nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v njej.
- Odmor za dojenje: Materi, zaposleni za polni delovni čas, pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18 ur.
- Delo krajši delovni čas zaradi starševstva: Pravico do dela krajši delovni čas ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Oba starša lahko hkrati koristita pravico do krajšega delovnega časa, pri čemer skupna izraba ne sme presegati 20 ur tedensko. Obstaja tudi pravica za starša, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok, mlajših od 18 let.
Spremembe pri obračunu plač in evidencah
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje izplačilo delovne in poslovne uspešnosti. Med njima obstajajo bistvene razlike za pravilno davčno obravnavo.
- Delovna uspešnost: Vezana je na posameznega zaposlenega in odvisna od kvalitete in obsega dela. Merila morajo biti določena vnaprej. Delovna uspešnost se vedno izplača v denarju in se všteva v letno davčno osnovo zaposlenega.
- Poslovna uspešnost: Pomeni uspešnost poslovanja podjetja. Za izplačilo mora obstajati pravna podlaga. Kriteriji, vezani na prisotnost delavca na delu, so lahko problematični v primeru odsotnosti iz osebnih okoliščin (bolezen, porodniška), saj lahko predstavljajo prikrito diskriminacijo. Sodna praksa je glede tega vprašanja v razvoju.
Zakon o dohodnini določa davčne ugodnosti pri izplačilu poslovne uspešnosti, ki je lahko izplačana v denarju ali kot ugodnost v naravi, do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, največ dvakrat v koledarskem letu.
Evidenca o izrabi delovnega časa
Obveznost vodenja evidenc o izrabi delovnega časa že obstaja v veljavni zakonodaji. Predlog novele predvideva elektronsko vodenje teh evidenc. Delodajalec bo moral delavcu zagotavljati pisna obvestila o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, delavec pa bo lahko enkrat tedensko zahteval pisno seznanitev s temi podatki. Iz evidence mora biti jasno vidno, ali je bil zaposleni v službi, na bolniški, na dopustu, ali je delal dopoldansko, popoldansko ali nočno izmeno, saj niso vse ure enako plačane.
Program Minimax omogoča natančnejše vodenje izrabe letnega dopusta v dnevih. Omogoča vnos dopusta preteklega leta in pripravo obvestil o odmeri letnega dopusta.
Program Minimax in obračun plač
Program Minimax je bil dopolnjen z dodelavo letnih dopustov. Omogoča vnos dopusta v dnevih za natančnejše vodenje izrabe. Program omogoča tudi pripravo obračuna za poslovodno osebo in obračun prispevkov za dopolnilno dejavnost (popoldanski s.p.).
Obračun plače v programu je preglednejši in hitrejši, saj je sestavljen iz dveh korakov. Predstavljen je izračun urne postavke za nadomestila. Program omogoča tudi obračun plače delavca napotenega na delo v tujino ter obračun plače napotenega delavca ob uveljavljanju ugodnosti iz mednarodnih pogodb.
Vnos delavcev in obračunskih podatkov je mogoč vrstično ali z uvozom. Urejanje podatkov za obračun zasebnika in delavca poteka preko klikov na ime posameznega delavca oziroma zasebnika. Program ponuja možnost dodajanja različnih vrst izplačil, vnos obračunskih vrstic, dodajanje opomb, shranjevanje in zaključevanje obračuna. Po zaključku obračuna program omogoča tiskanje plačilnih list, pošiljanje po elektronski pošti, pripravo XML datotek za oddajo v eDavke ter pripravo plačilnih nalogov.
Pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve d.o.
tags: #minimax #porodniski #dopust