Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimunska vnetna bolezen osrednjega živčevja, pri kateri propadajo mielinske oziroma živčne ovojnice. To pomeni, da telesni imunski sistem izgubi sposobnost prepoznavanja nekaterih svojih tkiv in jih napade, kot da bi bili tujki. Veliko živčnih vlaken v možganih in hrbtenjači je prekritih z zaščitno, izolacijsko ovojnico iz mielina. Pri multipli sklerozi se poškoduje mielin, v ovojnici nastajajo luknjice, proces pa se strokovno imenuje demielinizacija. Ko je mielinska ovojnica enkrat poškodovana, se živčni impulzi ne morejo več normalno prenašati po živčnem vlaknu. Za multiplo sklerozo najpogosteje obolevajo ljudje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Dejstvo je, da ženske zbolijo pogosteje kot moški. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali bolnice z multiplo sklerozo lahko zanosijo in ali nosečnost kakor koli vpliva na potek te bolezni in nasprotno: ali bolezen lahko škodljivo vpliva na nosečnico in plod.
Diagnostika Multiple Skleroze: Celovit Pristop
Diagnosticiranje multiple skleroze (MS) običajno vključuje kombinacijo klinične ocene, pregleda zdravstvene anamneze in različnih testov za potrditev diagnoze in izključitev drugih stanj. Slikanje z magnetno resonanco (MRI) je kritično orodje za diagnosticiranje MS. Analiza cerebrospinalne tekočine (lumbalna punkcija) se lahko izvede za analizo tekočine. Vizualni evocirani potenciali (VEP) so testi, ki ocenjujejo električno aktivnost v vidnem živcu. Evocirani potenciali so testi, ki merijo električno aktivnost možganov kot odziv na dražljaje. Pomembno je omeniti, da diagnoza MS pogosto temelji na kombinaciji kliničnih ugotovitev in rezultatov teh testov. Če sumite, da imate multiplo sklerozo ali imate simptome, ki so skladni s stanjem, je ključnega pomena, da se posvetujete z zdravstvenim delavcem ali nevrologom za pravilno oceno in diagnozo.
Nosečnost in Multipla Skleroza: Mit ali Resničnost?
Že dolgo je znano, da nosečnost ne predstavlja povečanega tveganja za nastanek multiple skleroze. Znanstvena dognanja kažejo, da je tveganje za nastanek multiple skleroze med nosečnostjo v primerjavi z obdobjem po porodu manjše, vendar pa je tveganje za nastanek multiple skleroze pri ženskah, ki nikoli ne rodijo, večje, kot je pri ženskah, ki imajo najmanj tri otroke. V evropski multicentrični raziskavi PRIMS so še dve leti po porodu spremljali 227 žensk. Ugotovili so, da se med nosečnostjo zmanjša število zagonov bolezni; ta upad je najizrazitejši v zadnjem trimestru. Verjetnost za ponovni zagon bolezni pa se močno zveča zlasti v prvih treh mesecih po porodu. Kot je pojasnila dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani, je vzrok za zmanjšanje števila zagonov bolezni v drugačnem imunskem odgovoru med nosečnostjo in spremenjenem hormonskem ravnovesju. Med nosečnostjo je ravnovesje med celicami T-pomagalkami (Th) spremenjeno v korist celic Th2, ki sproščajo protivnetne citokine. Zarodek s posteljico sprošča citokine, ki aktivirajo celice Th2. Na imunsko ravnovesje v nosečnosti prav tako vpliva raven hormonov: prostaglandina, progesterona in estrogena. Najvišjo raven kalcitriola so opazovali v zadnjem trimestru, medtem ko raven po porodu zelo hitro pade.
Načrtovanje Nosečnosti z Multiplo Sklerozo: Ključ do Uspeha
Bolnica z multiplo sklerozo mora načrtovanje nosečnosti voditi skupaj s svojim nevrologom. Do pred kratkim se je zdravljenje bolezni v času, ko ženska poskuša zanositi, prekinilo, ta prekinitev pa je trajala tudi vso nosečnost. Pogosto je bila tako ženska dlje časa brez terapije, kar je povečalo tveganje za poslabšanje bolezni. Z razvojem zdravil se je spreminjal tudi pristop k zdravljenju, tako poznamo eskalacijsko in indukcijsko zdravljenje. Eskalacijski način pomeni, da začnemo zdravljenje z zdravili prvega reda, ki so zmerno učinkovita in varnejša, v primeru dejavnosti bolezni pa preidemo na učinkovitejša zdravila drugega reda. Zdravilo okrelizumab je prvo zdravilo, ki upočasni napredovanje primarno progresivne multiple skleroze. Zgodnje prepoznavanje bolezni in zgodnje zdravljenje bolezni je ključnega pomena pri bolnikih z multiplo sklerozo.
Po besedah dr. Horvat za multiplo sklerozo zboli dvakrat toliko žensk kot moških, najpogosteje v rodni dobi. Pri bolnicah z multiplo sklerozo ni zadržkov glede uporabe kontracepcijskih tablet. Rezultati ene izmed raziskav so celo pokazali, da je bil med bolnicami, ki so uporabljale kontracepcijske tablete, trend k manjši obolevnosti za multiplo sklerozo. Bolezen nima vpliva na rodnost, imajo pa bolnice z multiplo sklerozo večje težave s spolnostjo. Kar 40 % bolnic ima težave s spolnostjo v primerjavi z 10 % zdravih žensk.
Strokovnjaki svetujejo načrtovanje nosečnosti pod budnim očesom nevrologa in ginekologa. Pred zanositvijo je priporočljivo, da se pogovorimo z nevrologom in ginekologom, ki bosta pomagala pri obvladovanju simptomov. Prav tako bosta pregledala celotno zdravstveno dokumentacijo, posebno pozornost pa bosta namenila zdravilom, ki jih jemlje bolnica z MS. Če ima blago do zmerno MS z zagoni, bo nevrolog morda svetoval, da v času, ko želi zanositi, preneha jemanje zdravila za MS, nadaljuje pa opazovanje in spremljanje bolezni. Nekatera zdravila so po drugi strani takšna, da jih lahko jemlje brez prekinitve. Če pa ima katero od zdravil za MS, ki se jih med nosečnostjo ne sme jemati, ga bo zdravnik zamenjal z drugim. Strokovnjaki svetujejo, da se bolnice odločijo za načrtovanje nosečnosti takrat, ko je bolezen stabilna in nima zagonov ter so vsaj že leto dni na učinkoviti terapiji, ki upočasnjuje potek bolezni.
Potek Nosečnosti pri Ženskah z Multiplo Sklerozo
Pri veliki večini bolnic z multiplo sklerozo poteka nosečnost brez zapletov. Med nosečnostjo se lahko nekoliko poslabšajo nekateri simptomi bolezni, kot so: utrudljivost, spastičnost in motnje mokrenja. Pri bolnicah z že prisotnimi motnjami mokrenja so pogostejši uroinfekti in potreba po samokateterizaciji se poveča. Zaradi ponavljajočih se vnetji spodnjih sečil nekatere bolnice potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z nizkimi odmerki antibiotikov. Po novem pa lahko tudi nosečnice zdravijo z zdravili prvega reda, interferoni beta, in zdravljenje se lahko nadaljuje tudi med dojenjem. Njihovo predpisovanje je bilo odobreno na osnovi izsledkov študije, ki je uporabila podatke iz resničnega življenja, iz tako imenovanih »real world data«.
Vprašajte strokovnjaka: nosečnost in multipla skleroza
Čeprav multipla skleroza na nosečnost ne vpliva negativno, je pomembno, da ženske, ki se odločijo za naraščaj, o tem dobro premislijo. Raziskovalne metode, uporabljene v diplomskih delih, pogosto vključujejo deskriptivno in kvalitativno metodo dela, vključno s študijami primerov nosečnic z multiplo sklerozo, s pomočjo intervjujev na podlagi delno strukturiranih vprašalnikov. V pomoč pri zbiranju podatkov so lahko tudi medicinska dokumentacija in opazovanje pacientke. Ugotovitve pogosto kažejo, da pri pacientkah z blažjim potekom bolezni nosečnost nima hujšega vpliva na splošno stanje pacientke. V nosečnosti se lahko pojavijo glede na stanje pred nosečnostjo sicer nekatere nove negovalne diagnoze, vendar pa so nekatere le posledica same nosečnosti. Bolezen lahko v nosečnosti nekoliko vpliva le na določene življenjske aktivnosti, in sicer najbolj na spanje in počitek, izločanje in odvajanje ter na vzdrževanje normalne telesne temperature.
Porod in Dojenje pri Ženskah z Multiplo Sklerozo
Multipla skleroza ne predstavlja ovire za naravni porod. Odločitev o načinu poroda je v rokah porodničarja. Bolnice nekoliko pogosteje rodijo s carskim rezom. Pri porodu po naravni poti večkrat potrebujejo pomoč z vakuumom v primerjavi z zdravimi ženskami. Prejmejo lahko anestezijo in/ali epiduralno anestezijo. Dokazano je, da bolnice z multiplo sklerozo nimajo večjega števila spontanih splavov kakor zdrave ženske, prav tako ni poškodb pri novorojenčkih. Tudi nosečnost sama ni bolj rizična, poteka tako kot pri zdravi ženski.
Dojenje ne poslabša multiple skleroze. Raziskave so celo pokazale, da imajo doječe bolnice manjše tveganje za zagon po porodu. Vendar pa je priporočljivo, da se pred odločitvijo o dojenju posvetujejo z zdravnikom, saj je treba upoštevati individualni potek bolezni in morebitno jemanje zdravil. Če je bolezen zelo aktivna, se lahko s terapijo začne takoj po porodu, tudi če ženska doji. Vendar pa nekatera zdravila, ki se lahko uporabljajo med dojenjem, v materinem mleku niso prisotna ali so prisotna v zelo majhnih količinah.
Dednost Multiple Skleroze: Kaj Moramo Vedeti?
Na vprašanje o dednosti dr. Horvat odgovori, da MS ni dedna in da je tveganje za nastanek MS pri otroku zdravih staršev le 0,2-odstotno. Če ima eden od staršev MS, je tveganje za razvoj MS pri otroku os 3- do 5-odstotno. Če imata MS oba starša, je tveganje za nastanek MS tudi do 30-odstotno. Po njenih besedah gre za genetsko zelo kompleksno bolezen, saj na njen nastanek vplivajo številni genetski in negenetski dejavniki. Natančna patogeneza bolezni ni znana. Vlogo genetske komponente pri nastanku multiple skleroze najlažje prikažemo s povečanjem pojavnosti multiple skleroze med sorodniki. V družinah z multiplo sklerozo je obolevnost od deset- do petdesetkrat večja v primerjavi s preostalim prebivalstvom.
Pogosti Simptomi in Zapleti
Prvi znaki multiple skleroze so pogosto težave z očmi, kot je očesni nevritis. Ko se telo ogreje, bolnik postane utrujen. Ko je telo ogreto, se lahko pojavijo tudi težave pri nadzoru določenih delov telesa, kot na primer stopal ali nog. Med nosečnostjo se lahko nekoliko poslabšajo nekateri simptomi bolezni, kot so utrudljivost, spastičnost in motnje mokrenja. Pri bolnicah z že prisotnimi motnjami mokrenja so pogostejši uroinfekti in potreba po samokateterizaciji se poveča. Zaradi ponavljajočih se vnetji spodnjih sečil nekatere bolnice potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z nizkimi odmerki antibiotikov. Tudi v času nosečnosti pa lahko pride do zagona bolezni. V tem primeru je potreben posvet med nevrologom in ginekologom porodničarjem glede zdravljenja z infuzijami kortikosteroidov.
Zdravljenje Med Nosečnostjo in Po Porodu
Zdravljenje z zdravili, ki je bilo med nosečnostjo prekinjeno, lahko uvedejo takoj po porodu. V tem primeru bolnica običajno ne doji. Odločitev o nadaljevanju terapije po porodu je odvisna od poteka bolezni. Če je ta zelo aktivna, se s terapijo začne takoj po porodu. Kot je povedala dr. Horvat Ledinek, velika večina bolnic v času dojenja ne prejema nobene terapije. Po njenih besedah pa lahko tudi nosečnice zdravijo z zdravili prvega reda, interferoni beta, in zdravljenje se lahko nadaljuje tudi med dojenjem. Njihovo predpisovanje je bilo odobreno na osnovi izsledkov študije, ki je uporabila podatke iz resničnega življenja.
Možni Zapleti Pri Zanositvi in Ohranjanju Nosečnosti
Čeprav multipla skleroza sama po sebi ne bi smela vplivati na sposobnost ženske, da zanosi, pa ima približno ena od desetih žensk z MS težave z zanositvijo ali ohranitvijo nosečnosti, so navedli v farmacevtski družbi Merck. Glede na študije imajo tako ženske z MS kot brez te bolezni podobno tveganje, da spontano splavijo, da rodijo mrtvega otroka ali da ima otrok prirojene nepravilnosti. Težava pa nastane z odlašanjem starševstva na poznejša leta, saj je reproduktivno obdobje pri ženskah z MS namreč krajše. Če je ocenjena ovarijska rezerva nizka in ženski grozi prezgodnja odpoved jajčnikov, hkrati pa nima partnerja, je treba razmišljati o morebitnem shranjevanju genetskega materiala. Po navedbah nekaterih strokovnjakov imajo ženske z MS manj otrok, kar je verjetno posledica tako socialnih vzrokov kot izogibanja nosečnosti. Poleg tega poročajo, da je manjša možnost zanositve zaradi neravnovesja spolnih hormonov, bolezen pa povezujejo tudi z zmanjšano zalogo foliklov v jajčnikih. To je mogoče opisati s terminom zmanjšana ovarijska rezerva. Strokovnjaki izvajajo postopke zunajtelesne oploditve zaradi različnih vzrokov neplodnosti, ne pa zaradi same MS. MS sama po sebi po vsej verjetnosti ne povzroča neplodnosti.
Vpliv Zdravil na Nosečnost
Pri načrtovanju nosečnosti je ključnega pomena pregled zdravil, ki jih jemlje bolnica z MS. Če ima bolnica zdravila, ki jih v času načrtovanja družine ne sme jemati, lahko začasno prenehajo z jemanjem in nadaljujejo, ko partnerica zanosi. Nevrolog lahko svetuje, da se v času, ko ženska želi zanositi, preneha jemanje zdravila za MS, nadaljuje pa opazovanje in spremljanje bolezni. Nekatera zdravila pa omogočajo nadaljevanje terapije brez prekinitve.
Skrb za Žensko z Multiplo Sklerozo Med Nosečnostjo
Ko se pacientka z multiplo sklerozo odloči za otroka, je dobro, da nosečnost načrtuje skupaj s svojim ginekologom in nevrologom, ki ji nudita strokovna mnenja, nasvete, navodila in podporo. Pred zanositvijo je priporočljivo, da pacientka dobro pozna svoj potek bolezni ter spozna, kako bolezen vpliva na partnerski odnos, saj breme, ki se pojavi z rojstvom otroka precej vpliva tudi na partnerja. V času nosečnosti se lahko pojavijo nekatere nove negovalne diagnoze, vendar pa so nekatere le posledica same nosečnosti. Bolezen lahko v nosečnosti nekoliko vpliva le na določene življenjske aktivnosti, kot so spanje in počitek, izločanje in odvajanje ter vzdrževanje normalne telesne temperature. Vendar pa z ustrezno podporo in načrtovanjem večina žensk z MS uspešno donosi in rodi zdravega otroka.
tags: #multipla #skleroza #nosecnost #vprasalnik