Najstniška nosečnost, definirana kot vsaka nosečnost do vključno 19. leta starosti ženske, ostaja pomembno družbeno in zdravstveno vprašanje, čeprav se trendi v Sloveniji v zadnjih letih izboljšujejo. Slovenija se namreč lahko pohvali z enim izmed najnižjih deležev najstniških nosečnosti v razvitem svetu. Kljub temu pa se s tem izzivom sooča nekaj deset deklet letno, kar poudarja pomen nadaljnjih preventivnih ukrepov in podpore.
Statistika in trendi v Sloveniji
Podatki Statističnega urada kažejo, da se je v Sloveniji pred kratkim rodilo 20.641 otrok, pri čemer je bila mama vsakega devetega rojenega otroka stara manj kot 25 let. Stopnja mladostniških nosečnosti v Sloveniji je sicer že več let nizka. Barbara Mihevc Ponikvar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pojasnila, da so v desetletnem obdobju med letoma 2005 in 2014 v povprečju zabeležili pet porodov in sedem umetnih prekinitev nosečnosti na tisoč mladostnic letno, kar skupaj predstavlja dvanajst nosečnosti na tisoč mladostnic. V tem obdobju je stopnja mladostniških nosečnosti upadala, tako da so leta 2014 zabeležili le še dobrih deset nosečnosti na tisoč mladostnic (pet porodov in pet umetnih prekinitev nosečnosti). V omenjenem obdobju so se mladostniške nosečnosti v štirih od desetih primerov končale s porodom.
Napoved, kako se bo nosečnost končala, je precej odvisna od starosti dekleta. Pri dekletih do vključno 15. leta starosti je otroka donosila vsaka četrta noseča mladostnica, medtem ko je pri 19-letnicah že vsaka druga noseča mladostnica donosila otroka, ostale pa so nosečnost prekinile. Leta 2019, kar je leto z zadnjo uradno statistiko najstniških nosečnosti, je bilo skupno število najstniških nosečnosti v Sloveniji 26. Največ mladoletnih mamic je bilo v Jugovzhodni Sloveniji.
Na ravni Evropske unije polovica najstniških nosečnosti sicer še vedno nastane v Romuniji in Bolgariji, kjer je na 1000 žensk med 15. in 19. letom starosti 37 takih, ki zanosijo.
Spolna aktivnost in znanje mladostnikov
Čeprav je najstniških nosečnosti v Sloveniji malo, to ne pomeni, da slovenski mladostniki niso spolno aktivni. Raziskava "Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju" iz leta 2014 je pokazala, da je 20 odstotkov dijakov prvih letnikov srednjih šol že imelo spolne odnose. En odstotek jih je prvič imelo spolne odnose v starosti 12 let ali manj, en odstotek pri 13 letih in pet odstotkov pri 14 letih. Ostali so bili stari 15 let ali več, 80 odstotkov vprašanih dijakov pa spolnih odnosov še ni imelo.
V anketi o zdravju in zdravstvenem varstvu iz leta 2014 je o tem, da so že imeli spolne odnose, poročalo skupno 34 odstotkov mladih, starih od 15 do 19 let. Med njimi je 14 odstotkov 15- in 16-letnikov, 48 odstotkov 17- in 18-letnikov ter 69 odstotkov 19- in 20-letnikov.
Mladostniki od kontracepcijskih metod najbolj poznajo in uporabljajo kondome ter hormonsko kontracepcijo. V isti anketi iz leta 2014 je med mladimi, starimi 15-19 let, ki so imeli spolne odnose v zadnjih štirih tednih, 45 odstotkov poročalo, da so pri zadnjem spolnem odnosu uporabili kondom, 43 odstotkov pa hormonsko kontracepcijo. Šest odstotkov jih je uporabilo manj zanesljive metode (naravne metode, prekinjen odnos), šest odstotkov pa nič.
Da mladostniki o vrstah zaščite premalo vedo, je najverjetneje posledica tudi dejstva, da je spolna vzgoja v osnovnošolski program vključena kot medpredmetno področje in ne kot samostojni predmet. Fani Čeh, sodelavka Zavoda RS za šolstvo, je pojasnila, da tematski sklop "Vzgoje za zdravo spolno življenje" vsebuje vsebine, ki temeljijo na osebni higieni, medsebojnih odnosih, odgovornem vedenju, odraščanju, puberteti, načrtovanju družine, spolno prenosljivih boleznih, nevarnih tveganjih za zdravje, odgovornosti in preprečevanju neželene nosečnosti. Nosilni predmeti, kjer je v programu zapisanih največ teh vsebin, so Naravoslovje, Državljanska vzgoja in etika ter Biologija.
Zdravstvena tveganja in posledice najstniške nosečnosti
Nosečnost in porod pri mladostnicah sta pogosto povezana s povečanimi zdravstvenimi tveganji tako za mater kot za otroka. Ti razlogi so biološke in psihološke narave. Mladostnica v adolescenci še vedno raste in ima zato večjo potrebo po hranljivih snoveh, za katere med nosečnostjo "tekmuje" skupaj z zarodkom. Poleg tega je nosečnost v mladostniškem obdobju večinoma neželena in nenačrtovana, pogosto pa je tudi pozno ugotovljena. Mladostnica je kljub morebitni želji po otroku običajno čustveno nezrela in manj sposobna biti ustrezno odgovorna do še nerojenega otroka.
V primerjavi s skupino nosečnic, starih od 20 do 24 let, so pri mladostnicah pogosteje ugotovili grozeč prezgodnji porod in prezgodnji porod. Porodna teža novorojenčkov je bila nižja, prav tako pa so bili novorojenčki, rojeni mlajšim mladostnicam, pogosteje premajhni za gestacijsko starost. Kljub temu pa je porod pri mladostnicah potekal z manj zapleti kot pri starejših nosečnicah, saj so se zapleti, kot so hipertenzivna stanja in krvavitve, pojavljali redkeje. Pri deležu anemij, nosečnostne sladkorne bolezni in sumov oz. ugotovljenih napak ploda pred porodom pa ni bilo razlik v primerjavi s kontrolno skupino. Med mladostnicami je bilo tudi manj carskih rezov.
Ugotovili so, da imajo mladostnice manj zadovoljivo predporodno varstvo, kar pomeni, da so manj redno hodile na preglede h ginekologu. Pogosteje so prišle na prvi pregled v nosečnosti pozneje in niso vedele datuma zadnje menstruacije, zato so imele tudi večkrat označen nejasen predviden datum poroda. Mladostnice so redkeje obiskovale šolo za starše, pogosteje so se tvegano obnašale (kajenje in druge razvade, nepravilno prehranjevanje) in premalo pridobile na telesni teži v nosečnosti.
Ginekologinja in porodničarka mag. Mojca Grebenc poudarja, da bi morala biti spolna vzgoja vključena v program osnovnih in srednjih šol. Le zadostno znanje mladih o spremembah telesa in čustvovanja ob odraščanju ter o varni spolnosti lahko med mladostnicami zniža delež nenačrtovanih nosečnosti in splavov. Poznavanje reproduktivne fiziologije, prepoznavanje prvih znakov nosečnosti ter pravočasno ukrepanje ob sumu na nosečnost in zavedanje o pomembnosti predporodnega varstva bi mladostnice pogosteje pripeljalo na pravočasni prvi pregled h ginekologu.
Vpliv družinskega okolja in osebne izkušnje
Najstniška nosečnost je vsaka nosečnost do vključno 19. leta starosti ženske. Pogosto močno pretrese družinsko dinamiko. Starši se lahko soočajo z občutki krivde, jeze ali nemoči, medtem ko mladostnik doživlja strah, sram in negotovost glede prihodnosti. Takšna situacija lahko družino razdeli ali pa, ob ustrezni podpori in odprtem dialogu, celo poveže.
Mnoge najstniške matere izhajajo iz razbitih družin, imajo slabe odnose s svojo materjo ali nikakršne odnose z očetom. Nekatera dekleta postanejo neporočene matere zaradi posilstva ali njegovih posledic, kar lahko povzroči občutke ničvrednosti. Na drugi strani pa nekatere najstnice postanejo žrtve svoje pretirane samozavesti in radovednosti ali pa preprosto ne razumejo povezave med spolnostjo in nosečnostjo. Spreminjajoča se stališča do spolnosti v sodobni družbi, kjer je spolnost zunaj zakonske skupnosti manj družbeno, religiozno in ekonomsko sporna, prav tako vplivajo na najstniško nosečnost.
Čustvene posledice in dolgoročne odločitve
Ko dekleta ugotovijo, da so noseče, jih pogosto preplavijo močna čustva - šok, zbeganost, jeza, krivda in zanikanje. Mnogim nosečim dekletom primanjkuje nekoga, ki bi se mu lahko zaupale, ali jih je preveč sram govoriti o svojih razmerah. Ne preseneča, da jih preplavijo občutki krivde in strah, mnoge noseče najstnice pa zapadejo v hudo depresijo.
Izkušnja splava danes običajno ne pušča fizičnih posledic, vendar pa se pogosto pojavi travmatično čustveno doživljanje po splavu. Vsak splav lahko pri ženski pozneje v življenju vzbudi obžalovanje, čeprav je ob svojem času videti kot edina "logična" izbira.
Če se mladostnica zavestno odloči za donositev ali je bila nosečnost ugotovljena prepozno, zdravniki običajno ne pričakujejo telesnih zapletov poroda v primerjavi s starejšimi porodnicami. Vendar pa otrok, rojen mladostnici, seveda zelo spremeni življenje mlade mamici in največkrat tudi njenim staršem. Odgovornost in skrb za nenačrtovanega otroka lahko psihično še nezrelo mladostnico čustveno prizadeneta, zato potrebuje podporo nekoga, ki ji je blizu. Najstniška nosečnost sovpada s šolanjem, ki je zaradi otroka prekinjeno za določen ali nedoločen čas.
Priporočila in podpora
Kljub dobri seznanjenosti slovenskih mladostnikov se nosečnost pri mladostnicah še vedno pojavlja in je lahko rizična zaradi različnih dejavnikov. Zato je ključnega pomena, da starši v takšnih trenutkih stojijo ob strani hčerki, ji nudijo podporo in se izogibajo obtoževanju, zbujanju krivde, neprijetnim vprašanjem in ustvarjanju čustvene drame. Pomembno je, da starši ostanejo mirni in poslušajo svojo hčerko, ter ji nudijo brezpogojno podporo in sodelovanje pri odločitvah. Vloga staršev je, da ji pomagajo in stojijo ob strani, da lahko sprejema racionalne in premišljene odločitve.
Ključno se zdi, da se celi družini nudi opora, ustvari prostor, kjer se mladostnica čuti slišana, se ji ne vsiljuje mnenj in odločitev. Nujna je strokovna pomoč celotni družini (tako dekletovi, kot tudi fantovi!). Na ta način se vzpostavi dialog in ne boj za nadzor.
Najstniška nosečnost ni zgolj statistika - je zgodba posameznika, družine in širše skupnosti. Mladi potrebujejo jasne informacije, predvsem pa občutek, da se lahko obrnejo na odrasle brez strahu. Zavod Živim ponuja podporo vsem, ki se soočajo z izgubo otroka, ne glede na vzrok. Biti mama je dar, ki vsako mamo spremeni, pogosto v boljšo osebo. Čeprav je materinstvo lahko zahtevno, otrok v življenje prinese novo poslanstvo, smisel, veselje in ljubezen.
Ključni vidiki najstniške nosečnosti v Sloveniji
- Nizka stopnja: Slovenija ima eno najnižjih stopenj mladostniških nosečnosti v razvitem svetu.
- Statistika: Leta 2019 je bilo v Sloveniji 26 najstniških nosečnosti, največ v Jugovzhodni Sloveniji.
- Spolna aktivnost: Kljub nizki stopnji nosečnosti je znaten delež mladostnikov spolno aktiven.
- Kontracepcija: Mladostniki poznajo in uporabljajo predvsem kondome in hormonsko kontracepcijo, vendar je znanje o zaščiti lahko nezadostno.
- Spolna vzgoja: Vključenost spolne vzgoje kot medpredmetnega področja morda ni dovolj za celovito ozaveščanje.
- Zdravstvena tveganja: Nosečnost pri mladostnicah prinaša biološka in psihološka tveganja za mater in otroka.
- Družinski vpliv: Družinsko okolje in odnosi imajo pomemben vpliv na pojavnost in obravnavo najstniške nosečnosti.
- Čustvene posledice: Mladostniška nosečnost lahko povzroči močna čustva in dolgotrajne psihološke posledice.
- Potreba po podpori: Mladostnice in njihove družine potrebujejo celovito strokovno in čustveno podporo.
tags: #najstniska #nosecnost #v #sloveniji