Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb, ki vplivajo tudi na metabolizem. Pri nekaterih nosečnicah se med tem posebnim obdobjem pojavi nosečnostna sladkorna bolezen (NSB), znana tudi kot gestacijski diabetes. Ta pogojenost metabolizma lahko vpliva na zdravje matere in otroka, zato je ključnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje in ustrezno obvladovanje, predvsem s prilagojeno prehrano in zdravim življenjskim slogom. Gestacijski diabetes ali nosečniška sladkorna bolezen je sladkorna bolezen, ki se prvič odkrije med nosečnostjo (gestacijo). Tako kot druge vrste sladkorne bolezni tudi gestacijski diabetes vpliva na to, kako vaše celice uporabljajo sladkor (glukozo). Gestacijski diabetes povzroča visok krvni sladkor, ki lahko vpliva na vašo nosečnost in zdravje vašega otroka.
Kaj je gestacijski diabetes in kako pogost je?
Gestacijski diabetes je vrsta sladkorne bolezni, ki se razvije v nosečnosti, ko je raven sladkorja v krvi previsoka. Običajno se pojavi sredi nosečnosti, med 24. in 28. tednom. Razvoj bolezni ne pomeni, da ste že imeli sladkorno bolezen, preden ste zanosili. Bolezen se pojavi zaradi nosečnosti. Ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 imajo svoje, ločene izzive, ko gre za nosečnost. Med dva in 10 odstotkov nosečnic naj bi razvilo gestacijski diabetes. Zanimivo je, da je po najnovejših ocenah Mednarodne zveze za diabetes (IDF) iz leta 2017, gestacijska sladkorna bolezen globalno prizadela približno 14 % vseh nosečnosti, kar pomeni približno 18 milijonov primerov letno. Ti podatki poudarjajo globalni pomen te problematike. Nosečnostna sladkorna bolezen je tista sladkorna bolezen, ki je prisotna samo v nosečnosti in po porodu izzveni. Imenujemo jo tudi gestacijski diabetes. Ker se pojavi brez znakov in lahko slabo vpliva na nosečnico in plod, je pomembno, da jo odkrijemo in zdravimo. Nosečnostno sladkorno bolezen ima kar ena od sedmih nosečnic.
Vzroki za nastanek gestacijskega diabetesa
Gestacijski diabetes nastane zaradi hormonskih sprememb in načina, kako naše telo pretvarja hrano v energijo. Hormon, imenovan insulin, razgradi glukozo (sladkor) iz hrane in jo dostavi našim celicam. Insulin vzdržuje raven glukoze v naši krvi na zdravi ravni. Toda če inzulin ne deluje pravilno ali ga nimamo dovolj, se sladkor kopiči v krvi in vodi v sladkorno bolezen. Med nosečnostjo lahko hormoni motijo delovanje insulina. Morda telo ne bo uravnavalo ravni sladkorja v krvi, kot bi moralo, kar lahko privede do gestacijskega diabetesa. Tudi geni in prekomerna telesna teža lahko igrajo vlogo.
Med nosečnostjo se v telesu nosečnice odvijajo številne prilagoditve, ki zagotavljajo optimalno rast in razvoj ploda. Eden ključnih procesov je povečana odpornost tkiv na inzulin. Ta pojav, ki ga povzročajo hormoni, ki jih izloča posteljica, omogoča, da več hranilnih snovi, vključno z glukozo, doseže plod. Da bi to kompenzirala, trebušna slinavka nosečnice poveča izločanje inzulina. Kadar pa je izločenega inzulina premalo ali pa je odpornost tkiv na inzulin že pred nosečnostjo povečana, se lahko razvije nosečnostna sladkorna bolezen. Sladkorna bolezen se v nosečnosti pojavi zaradi premajhne sposobnosti trebušne slinavke, da bi povečala izločanje insulina, po katerem so potrebe v nosečnosti večje. Pogostejša je pri debelih ženskah in ženskah s prekomerno telesno težo. Dejavnik tveganja je tudi sladkorna bolezen v ožji družini in pri sorojencih. To je stanje, ko se tkiva organizma ne odzivajo več normalno na hormon insulin in ta ne more več učinkovati v procesih, za katere je namenjen.
Dejavniki tveganja
Gestacijski diabetes se lahko med nosečnostjo razvije pri vsaki osebi. Drugi dejavniki, ki lahko povečajo možnosti, vključujejo srčne bolezni, visok krvni tlak, neaktiven življenjski slog, družinsko anamnezo gestacijskega diabetesa, debelost in ostalo. Dejavniki tveganja za razvoj NSB vključujejo že obstoječo povečano odpornost tkiv na inzulin, kar je pogosto pri predebelih nosečnicah, starejših nosečnicah (nad 26 let), nosečnicah z metaboličnim sindromom ali tistih z genetsko nagnjenostjo k sladkorni bolezni. Zanimivo je, da je po najnovejših ocenah Mednarodne zveze za diabetes (IDF) iz leta 2017, gestacijska sladkorna bolezen globalno prizadela približno 14 % vseh nosečnosti, kar pomeni približno 18 milijonov primerov letno. Ti podatki poudarjajo globalni pomen te problematike. Nosečnice, mlajše od 26 let, z normalnim indeksom telesne mase (manj kot 25 kg/m2) in brez dednih nagnjenj k sladkorni bolezni, imajo zelo nizko tveganje za razvoj NSB (manj kot 1 %).
Simptomi in znaki
Gestacijski diabetes običajno ne povzroča nobenih simptomov. Nekatere ženske lahko doživijo: pogosto uriniranje, slabost, žejo, utrujenost. Običajno ni opozorilnih znakov gestacijske sladkorne bolezni. Simptomi so blagi in pogosto ostanejo neopaženi, dokler vas v drugem trimesečju nosečnosti ne testirajo na sladkorno bolezen. Lahko se pojavita povečana žeja in pogostejše uriniranje.
Diagnoza gestacijskega diabetesa
Po smernicah za pravočasno odkrivanje sladkorne bolezni v nosečnosti je nosečnostna sladkorna bolezen dokazana, če ima nosečnica na tešče glukozo enako ali višjo kot 5,1 mmol/l. Če pa bi nosečnici na tešče izmerili glukozo 7,0 mmol/l ali več, vemo, da je bila sladkorna bolezen prisotna še pred zanositvijo, a ni bila odkrita - v tem primeru ne gre za nosečnostno sladkorno bolezen. Če poprej v nosečnosti ni bila že ugotovljena sladkorna bolezen, vse nosečnice med 24. in 28. tednom nosečnosti opravijo obremenilni test z glukozo (OGTT - oralni glukozni tolerančni test). V primeru, da je dosežena ali presežena vsaj ena diagnostična vrednost v tem testu, je nosečnostna sladkorna bolezen potrjena. Diagnostične vrednosti v testu so: na tešče 5,1 mmol/l; po 1 uri 10,0 mmol/l in po 2 urah 8,5 mmol/l.
Svetovna zdravstvena organizacija in slovenske smernice priporočajo, da se merjenje sladkorja izvede že ob prvem pregledu pri ginekologu. Merjenje glukoze poteka na tešče, torej 8 ur po zadnjem obroku. Če se sladkorne bolezni ne odkrije na prvem pregledu, se pri vseh nosečnicah v obdobju med 24. in 28. tednom opravi še presejalni test. Nosečnica mora popiti sladko tekočino, v kateri je raztopljenih 75 g glukoze, čemur sledi spremljanje ravni sladkorja v krvi. Ta test imenujemo 75-gramski oralni glukozni tolerančni test. Zaradi razlik med pravilnikom in priporočili včasih med nosečnicami prihaja do zmede, saj nekatere opravijo vse teste, druge pa nobenega. Pri tistih, ki imajo krvni sladkor na tešče povišan, je potrjena diagnoza nosečnostne sladkorne bolezni.
Vpliv na nosečnost in otroka
Večina žensk z gestacijskim diabetesom ima sicer normalno nosečnost z zdravimi dojenčki. Vendar pa lahko gestacijski diabetes povzroči določene težave, kot so: vaš dojenček raste bolj kot običajno; to lahko povzroči težave med porodom in poveča verjetnost, da bo potreboval sprožen porod ali carski rez, preveč plodovnice (polihidramnij); preveč amnijske tekočine (tekočine, ki obdaja otroka) v maternici, kar lahko povzroči prezgodnji porod ali težave pri porodu, prezgodnji porod; porod pred 37. tednom nosečnosti, preeklampsija; stanje, ki povzroča visok krvni tlak med nosečnostjo in lahko povzroči zaplete v nosečnosti, če je ne zdravimo.
Kaj je sladkorna bolezen ali diabetes?
Nosečniška sladkorna bolezen pomeni tudi povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v prihodnosti. Nosečnostna sladkorna bolezen vpliva tudi na plod, glukoza namreč prosto prehaja v posteljico zaradi česar bo njena raven v otrokovi krvi enaka ravni v materini krvi. Pri plodu se bo čezmerno kopičilo maščobno tkivo, povečali se bodo nekateri notranji organi, skelet bo pospešeno dozorel. Novorojenček ima pogosto porodno težo večjo od 4000 g zaradi česar so pogostejši carski rezi. Otroci imajo večjo verjetnost za razvoj debelosti in sladkorne bolezni tipa 2. Nezdravljena nosečnostna sladkorna bolezen lahko pomeni plodovo smrt pred ali tik po rojstvu. Ravno zato je natančno spremljanje ploda med nosečnostjo ključnega pomena. Izvajajo se pogostejši ultrazvoki za nadzor nad otrokovo rastjo in razvojem. Pri plodu lahko pride do pretiranega kopičenja maščobnega tkiva in povečanja nekaterih notranjih organov. Ker ob koncu nosečnosti delovanje posteljice prevelikemu plodu ne zadošča več, lahko pride do poslabšanja njegovega stanja in do njegove smrti v maternici. Zaradi pretirane rasti ploda in povečane porodne teže je pri porodu velikih plodov povečana možnost za porodne zaplete, kot so porod z vakuumsko ekstrakcijo ploda, carski rez ali zastoj ramen pri plodu. Posledice slednjega so lahko zastoj dihanja novorojenčka, poškodba živcev v njegovi roki ali zlom njegovih kosti. Hkrati pa je lahko moteno tudi delovanje novorojenčkovih notranjih organov, kar lahko povzroči dihalno stisko, hudo zlatenico ali prenizke vrednosti sladkorja, magnezija in kalcija v krvi. Bolj kot so vrednosti krvnih sladkorjev v nosečnosti urejene, manjše je tveganje za zaplete pri nosečnici in plodu.
Zdravljenje gestacijskega diabetesa
Če imate gestacijski diabetes, lahko zmanjšate možnosti za težave pri nosečnosti z nadzorovanjem ravni krvnega sladkorja. Prejeli boste komplet za merjenje krvnega sladkorja, da boste lahko spremljali učinke zdravljenja. Raven sladkorja v krvi lahko znižate tako, da spremenite prehrano in postanete bolj aktivni, če lahko. Nežne dejavnosti, kot so hoja, plavanje in predporodna joga, lahko pomagajo znižati krvni sladkor. Vendar opozorite svojega ginekologa ali zdravnika, preden začnete z dejavnostjo, ki je še niste opravljali. Če te spremembe ne znižajo krvnega sladkorja, boste morali jemati tudi zdravila. Prav tako vas bodo med nosečnostjo in porodom pozorneje spremljali, da bi preverili morebitne težave.
Nosečnice, pri katerih odkrijemo nosečnostno sladkorno bolezen, napotimo na zdravljenje k diabetologu. V večini primerov se bolezen uspešno zdravi z natančno predpisano dietno prehrano in redno telesno aktivnostjo nosečnice, če pa tako zdravljenje ni uspešno, pa z inzulinom. Tablete za zniževanje krvnega sladkorja med nosečnostjo niso primerne, čeprav jih v nekaterih državah uporabljajo. Inzulin za plod ni nevaren, tablete pa bi lahko bile nevarne. Ciljna vrednost za krvni sladkor/glukozo je med 3,5 in 5,3 mmol/l na tešče oz. pred obrokom ter do 6,6 mmol/l 90 minut po jedi. Če so vrednosti višje, najprej svetujemo razmeroma strogo odmerjeno dieto in temu skladno fizično aktivnost (najbolje po vsakem glavnem obroku!). Če to ne pomaga, uvedemo inzulin pri določenih obrokih in/ali srednje dolgo delujoči inzulin pred spanjem in se v terapiji še vedno želimo približati željenim mejam. Uspešnost terapije se meri tudi s povprečjem sladkorja (HbA1c), ki naj bi bilo okoli 6 %. Pomembno je tudi skrbno spremljanje krvnega tlaka s ciljem do 130/80 mmHg. Diabetološki timi skušamo nosečnico čimbolj navdušiti za zdrav način življenja, saj je ravno mati navadno tista, ki odloča o zdravju celotne družine - in to še mnoga leta, ko otroci odraščajo. Še več, z vztrajanjem pri zdravi hrani in obilici gibanja se bo tudi gospa, ki je imela nosečnostno sladkorno bolezen, povsem izognila sladkorni bolezni tipa 2 pozneje v življenju ali pa bo vsaj odložila njen pojav na bistveno poznejši čas in v morda ‘nežnejši’ obliki.
Preprečevanje gestacijskega diabetesa
Preden zanosite, lahko tveganje zmanjšate tako, da uživate zdravo prehrano, ste zdravo aktivni in imate zdravo telesno težo. Ni ga mogoče povsem preprečiti, lahko pa ukrepate, da zmanjšate tveganje. Uravnotežena prehrana in redna vadba pred in med nosečnostjo sta najboljši način za zmanjšanje tveganja za razvoj gestacijskega diabetesa.
Čeprav hormonske spremembe igrajo ključno vlogo, lahko določeni vidiki življenjskega sloga bistveno vplivajo na tveganje za razvoj NSB. Zdrav način življenja, ki vključuje redno zmerno telesno aktivnost, uravnoteženo prehrano (tako v smislu količine kot kvalitete) ter obvladovanje stresa, lahko znatno zmanjša verjetnost za pojav te bolezni. Ključnega pomena je skrb za zdravje že pred zanositvijo in izogibanje odlaganju zanositve v pozna rodna leta. V nekaterih primerih se nosečnica, ki je v prejšnji nosečnosti imela NSB, v naslednji nosečnosti ne sooča z isto diagnozo, če je ohranila zdrav življenjski slog, ki se ga je naučila med zdravljenjem. To potrjuje močan vpliv sprememb življenjskega sloga.
Ključni elementi prehrane pri nosečnici z gestacijskim diabetesom
Prehrana igra ključno vlogo pri obvladovanju gestacijske sladkorne bolezni in je bistvena za nadzor ravni glukoze v krvi ter preprečevanje neželenih zapletov. Cilj prehranskega svetovanja je zagotoviti zadostno količino makro- in mikrohranil za rast ploda, hkrati pa spodbujati ustrezno pridobivanje telesne mase med nosečnostjo.
Poseben poudarek je na izbiri vrst ogljikovih hidratov, njihovi količini in razporeditvi čez dan, saj ti najbolj vplivajo na nihanje ravni glukoze v krvi. Priporoča se, da so ogljikovi hidrati predvsem iz živil z visoko vsebnostjo prehranskih vlaknin, kot so zelenjava, stročnice, sadje in polnozrnata živila. Razporeditev vnosa ogljikovih hidratov čez dan pomaga preprečiti prekomerne količine, ki bi lahko povzročile postprandialno hiperglikemijo.
Študije kažejo, da lahko povečan vnos beljakovin iz rastlinskih virov, pustega mesa in rib, v kombinaciji z zmanjšanim vnosom rdečega in predelanega mesa, prinaša koristi pri obvladovanju gestacijske sladkorne bolezni in izboljšuje občutljivost na inzulin. Vendar pa je treba upoštevati, da rezultati morda niso univerzalno veljavni za vse etnične skupine.
Vnos maščob naj predstavlja 20-35 % dnevnega vnosa energije. Pomembno je omejiti vnos nasičenih maščob in zagotoviti zadosten vnos n-3 maščobnih kislin. Glede na trenutne dokaze, uporaba dodatkov ribjega olja ni nedvoumno priporočljiva ali odsvetovana.
Nosečnice z gestacijsko sladkorno boleznijo se ne smejo posluževati drastičnih diet. Ključno je poudariti uravnoteženo prehrano, pri čemer je treba upoštevati individualne prehranske potrebe. Ni univerzalnega pristopa, zato je individualna obravnava ključna.
Priporočila za prehrano:
- Ogljikovi hidrati: Prednost naj imajo polnozrnati izdelki (polnozrnat kruh, testenine, riž), zelenjava, stročnice in sadje. Izogibajte se predelanim živilom iz bele moke in sladkorjem. Vnos ogljikovih hidratov enakomerno porazdelite čez dan.
- Beljakovine: Izbirajte pusto meso, ribe, perutnino, jajca, stročnice in mlečne izdelke z nizko vsebnostjo maščob.
- Maščobe: Prednost naj imajo nenasičene maščobe iz rastlinskih olj (olivno, repično), oreščkov in semen. Omejite vnos nasičenih in trans maščob.
- Sadje in zelenjava: Uživajte v veliki količini, saj sta bogata z vitamini, minerali in vlakninami.
- Tekotine: Pijte dovolj vode in nesladkanih čajev. Izogibajte se sladkanim pijačam.
Dolgoročne posledice in prihodnost
Če imate gestacijski diabetes, se vaš krvni sladkor na splošno vrne na običajno raven kmalu po porodu. Toda če ste imeli gestacijski diabetes, imate večje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Pogosteje se boste morali testirati glede sprememb krvnega sladkorja. Ženske z gestacijskim diabetesom imajo 35 do 60 % povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni v 10 do 20 letih po nosečnosti. Predvsem s spremljanjem ravni krvega sladkorja. Prvi odvzem je takoj po porodu in ponovno čez 6 do 12 tednov. Priporoča se ponovno presejanje na sladkorno bolezen na vsake tri leta pri ženskah, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen.
Nosečnice, ki so imele NSB, imajo povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in srčno-žilnih bolezni kasneje v življenju. Tudi otrok je lahko bolj dovzeten za te bolezni. Zato je skrb za zdrav življenjski slog tudi po porodu ključnega pomena.
Lahko imate zdravo nosečnost z gestacijskim diabetesom?
Da, še vedno lahko imate zdravo nosečnost in zdravega otroka, če imate gestacijski diabetes. Gestacijski diabetes je zelo ozdravljivo in obvladljivo stanje. Zdravje v nosečnosti je ključnega pomena za vas in vašega otroka. Gestacijski diabetes lahko vpliva na potek poroda, saj lahko zaradi višjih ravni sladkorja v krvi dojenček zraste večji od povprečja (makrosomija). To lahko povzroči težave pri vaginalnem porodu, kot so potreba po carskem rezu ali uporabi porodnih pripomočkov. Večina otrok, rojenih materam z gestacijskim diabetesom, je zdravih, še posebej če je bil krvni sladkor med nosečnostjo ustrezno nadzorovan. Vendar pa bodo zdravniki po rojstvu otroku redno spremljali raven sladkorja v krvi, da preprečijo morebitne težave, kot je hipoglikemija (nizka raven sladkorja).
tags: #nihanje #sladkorja #v #nosecnosti