Babištvo, poklic, ki je stoletja nepogrešljiv spremljevalec nosečnic, porodnic in otročnic, v novejšem času pa tudi starejših žensk, ki se jim izteka rodna doba, in mladostnic, je v Sloveniji dobil uradno priznanje. Predlanskim je bilo babištvo vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine, Slovenija pa sodeluje tudi pri večnacionalni nominaciji babištva za vpis na Unescov seznam. Odločitev o tem bo znana konec leta v Bocvani.
Začetki babiškega šolstva pod Marijo Terezijo
Zgodovina organiziranega babiškega šolstva v habsburški monarhiji sega v leto 1745, ko je avstrijska cesarica Marija Terezija povabila nizozemskega zdravnika Gerharda van Swietna na Dunaj, da bi reformiral tedaj zastarelo avstrijsko zdravstvo. Kot piše Eva Demmerle v knjigi "Habsburžani", je Marija Terezija s svojo vladavino ustvarila temelj moderne avstrijske države in s številnimi reformami povzročila velik prelom na skoraj vseh področjih, pri čemer je spoštovala določene protokole in tradicije.
Van Swieten je pod okriljem cesarice ustanovil štiri babiške šole. Prva je bila odprta leta 1753 v Ljubljani in Celovcu, šest let kasneje še v Gradcu, nazadnje pa je leta 1815 babiško šolo dobilo še Trst. Te ustanove so bile ključne za dvig kakovosti porodniške oskrbe in izobrazbe babic.
Razvoj in ukinitev ljubljanske babiške šole
Po drugi svetovni vojni je bila babiška šola v Sloveniji najprej dvoletna, v 60. letih pa je bila preurejena v štiriletno. V 80. letih, ko se je preimenovala v Šolo za medicinske sestre - babice, je bila ukinjena. Kljub temu je ostala znana kot zdravstvena strokovna šola z najdaljšo tradicijo ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, kar je poudaril tudi strokovni članek ginekologa in porodničarja, profesorja Boža Kralja.
Ljubljansko babiško šolo so vodili in na njej poučevali številni strokovnjaki z bogatim znanjem, ki so kasneje zasedli ugledne položaje. Med njimi je bil že v drugi polovici 17. stoletja učitelj Baltazar Hacquet, ki je pozneje postal profesor naravoslovja na univerzi v Lvovu, ter Vincenc Kern v začetku 19. stoletja.
Anton Makovec - Oče slovenskega porodničarstva
Za očeta slovenskega porodničarstva velja magister Anton Makovec, ki je na ljubljanski babiški šoli poučeval konec 18. stoletja. Njegov največji prispevek je bil prvi porodniški učbenik v slovenskem jeziku z naslovom "Prašanja, inu odgovori čez všegarstvu", ki velja tudi za prvo slovensko strokovno medicinsko knjigo. Nekaj let kasneje je napisal še "Všegarske bukve za babice na deželi".
Makovec je v svojih delih postavil temeljne zahteve do babic: "Ona bi imela eno dobro vejst, enu dobru serce inu zdravo pamet imeti. Ona bi imela brati inu pisati znati. Na telesu bi imela zdrava, terdna, čedna inu ne prestara biti. Do porodnic bi morala biti priljudna posterežljiva, potrpežljiva, neutrudna, strokovno podkovana, skrbna, čuječa, usmiljena, ne preveč zaupljiva, cagava in nemarna, ampak srčna, previdna, preudarna in pripravljena na vse."
Boj proti mazaštvu in razvoj izobraževanja
Kljub napredku je mazaštvo ostalo prisotno še v 20. stoletju, kar potrjujejo zapisi v "Babiškem vestniku" iz leta 1929. V njem so tovarišice pozivale k poročanju o primerih mazaštva, podprtim z dokazi, ter se obračale na "svetno in cerkveno oblast", naj pomaga zatrjevati to zlo.
Pouk babic sta v začetku 19. stoletja nadaljevala Anton Melzer in Jan Matoušek. S pomočjo jezikoslovca Valentina Vodnika je Matoušek napisal učbenik "Babištvo ali porodničarski vuk za babice" (1818), pri čemer je Vodnik ustvaril lepo slovensko porodničarsko terminologijo. V digitalizirani obliki je mogoče prebrati tudi "prisego poterjene babice".
Prva šolska babica, ki je delovala v Meščanski bolnišnici (ki je stala na mestu današnje Kresije), je bila Uršula Lajer. Ta ustanova je služila kot porodnišnica in najdenišnica. Ni natančno znano, koliko prostorov je imela ta prva porodnišnica, verjetno pa je obsegala le eno vogalno sobo s štirimi posteljami, kot navaja "Zdravstveni obzornik" iz 70. let. Kasneje se je porodnišnica preselila v stavbo ob današnji Dalmatinovi ulici, kjer jo je profesor Alojz Valenta s porodnišnice razširil v prvo žensko kliniko (Frauenklinik) v Ljubljani, ki pa se je v potresu podrla.
Povojno obdobje in današnje babištvo
Povojno babiško šolo je zaznamoval predvsem profesor Vito Lavrič, ki je bil ravnatelj od leta 1944 do 1976 ter tudi predavatelj. Leta 1950 so bodoče babice dobile šolo z internatom na dvorišču porodnišnice, v leseni stavbi na Šlajmerjevi 3a, ki stoji še danes. V njej so bili bivalni in spalni prostori za učenke, učilnice, kuhinja in jedilnica.
Danes v tej stavbi domujejo uradni prostori Šole za starše, socialno-svetovalna služba ginekološke klinike, kabineti zdravnikov ter prostori medicinske fakultete. Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana pa tam hrani nekaj arhivskega gradiva in predmetov.
Po letu 1945 je v Sloveniji prevladala doktrina porajanja v bolnišnicah. V skoraj treh stoletjih odkar je Marija Terezija odredila šolanje babic, se je v tem poklicu marsikaj spremenilo, a nekatere osnovne vrednote ostajajo nespremenjene.
Kako se je babištvo rasno razvijalo | Bitka pri porodu | 1. del
Avtorica priložnostne razstave v UKC Ljubljana, babica Gordana Njenjić, s skoraj štirimi tisoč porodi za sabo, poudarja, da ni lepšega kot dobiti v roke življenje. Čeprav sodobno babištvo spremlja veliko pripomočkov in naprav, tisti, ki se odločijo za ta poklic, še vedno sledijo temeljnim načelom skrbi, znanja in predanosti.
Tujina: Skrb vzbujajoče statistike ugrabitev otrok v Bogoti
V kolumbijski prestolnici Bogota vsak dan "izgine" petnajst otrok, ki jih ugrabijo za različne satanistične sekte, prostitucijo ali nezakonite mreže za posvojitev otrok. To kažejo podatki oddelka za mladoletnike mestne policije, objavljeni v sredo.
V povprečju je med petnajstimi ugrabljenimi otroci pet starih manj kot pet let, trije med petim in desetim letom, pet med 11. in 15. letom, trije pa med 16. in 18. letom. Policija poudarja, da največ otrok ugrabijo za žrtvene obrede satanističnih sekt, nato sledijo prostitucija in snemanje pornografskega materiala, pa tudi nezakonite mreže za posvojitve otrok, ki cvetijo zaradi povpraševanja iz tujine.
tags: #noseca #pri #petnajstih #1998