Še preden je človek znal izraziti svoje misli z zapisano besedo, je to počel s sliko. Iz besede so bili stkani različni jeziki, a jezik podobe ostaja vsem razumljiva govorica. Umetniki so še danes kritični presojevalci družbe, varuhi estetike in raziskovalci novih izraznih svetov. Njihovo ustvarjanje, ki pogosto izhaja iz globokega notranjega doživljanja in iskanja, lahko prinaša občutek varnosti - ne le v smislu fizične zaščite, temveč tudi čustvene in duševne stabilnosti. Ta koncept varnosti, ki presega zgolj golo preživetje, se prepleta z občutkom pripadnosti, razumevanja in sprejetosti, kar so ključni elementi za celostno dobro počutje posameznika in družbe.
Izkušnja odraščanja in iskanje varnosti v manjšem okolju
Sebe najraje opišem kot ustvarjalko s Krasa, saj me zanima veliko različnih področij - grafično oblikovanje, 2D-animacija, ilustracija, keramika, vezenje … Po izobrazbi pa sem grafična oblikovalka. Po letih študija v Ljubljani in svetu - poleg Slovenije sem živela še v petih državah - sem trenutno spet na Krasu, ki ga imam zelo rada. Zanimajo me tvoji spomini na našo srednjo šolo. Kako so si preživljala srednješolske dneve? Na Šolski center Srečka Kosovela Sežana imam zelo lepe spomine. Dnevi so bili sproščeni in pristni, za kar sem hvaležna, saj menim, da je to velika prednost manjšega kraja, kot je Sežana. O tem sem veliko razmišljala, ko sem se kot študentka preselila v Ljubljano. Zadovoljna sem, da se nisem odločila za obisk srednje šole v Ljubljani; v srednješolskih letih sem bila namreč precej negotova in sta mi »čustvena varnost manjše šole ter zelo skrben odnos profesorjev omogočila prijetno odraščanje. Imela sem občutek, da je šoli resnično pomembno, da smo dijaki zadovoljni in imamo dinamičen šolski program.
Ta izkušnja poudarja, kako pomembno je okolje v ključnih razvojnih obdobjih. Manjše šole in kraji lahko nudijo bolj intimno in podporno vzdušje, kjer se posameznik lažje čuti videnega in sprejetega. Ta čustvena varnost je temelj za nadaljnje raziskovanje lastnih interesov in potencialov, kar je bistveno za gradnjo samozavesti in odpornosti. V večjih urbanih okoljih, čeprav nudijo širše možnosti, je pogosto težje najti tako globoko povezanost in individualno pozornost.
Pot od študija do raznolikega ustvarjanja
Kje si nadaljevala s šolanjem? Ko se je bližal zaključek srednje šole, sem bila precej zmedena glede nadaljnjega šolanja. Po naključju sem izvedela za Naravoslovnotehniško fakulteto v Ljubljani, smer grafične in interaktivne komunikacije in se na ta program tudi vpisala. V času 1. stopnje sem se udeležila izmenjav na fakultetah v Novem Sadu in Lizboni ter študijske prakse v Amsterdamu. Izobraževanje sem nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer grafično oblikovanje, in med študijem 2. stopnje odšla na izmenjavo v ZDA.
Izobraževalna pot se razteza čez več držav in disciplin, kar kaže na željo po širini in globljem razumevanju. Mednarodne izkušnje ne le bogatijo strokovno znanje, temveč tudi razvijajo kulturno občutljivost in prilagodljivost. Ta širša perspektiva je ključna za umetnika, ki želi nagovoriti globalno občinstvo in razumeti različne kontekste.
Notranji impulz in radost ustvarjanja
Kaj te je navdušilo oz. Ustvarjam že od malega … Zakaj točno, ne vem. Risanje in ples sta bila moja ventila, odkar pomnim. Glasba (igrala sem klavir) in pisanje sta bila zame vedno neke vrste napor, risanje pa ne. V osnovni šoli sem ogromno risala, z vpisom na gimnazijo, pa je ta hobi nekoliko zbledel. Trenutno me v ustvarjanju navdušuje predvsem to, da je to zelo široko in igrivo področje. Bolj kot eksperimentiram, bolje je. Bolj kot se trudim približati otroški brezskrbnosti, boljši izdelek (umetnina) nastane - to mi je lepo. Ko pa pride do naročniškega dela, kot sta npr.
Ta introspektivni pogled na izvor ustvarjalne strasti razkriva, da je umetnost zanj naraven način izražanja, ki prinaša veselje in olajšanje. Otroška brezskrbnost, ki jo omenja, je ključni element, ki omogoča svobodno eksperimentiranje in odkrivanje novih možnosti. V nasprotju z nekaterimi drugimi aktivnostmi, ki lahko postanejo naporne, je ustvarjanje zanj vir energije in navdiha. Ta pristop omogoča, da se v umetnosti najdejo globlji pomeni in pristna sporočila, ki jih je težko doseči zgolj z intelektualnim pristopom.
Vizija prihodnosti: iskrenost, dinamika in preseganje digitalnega
Kaj želiš z umetnostjo doseči v prihodnosti? Kaj je tvoj cilj? Predvsem želim (p)ostati iskrena sama do sebe - imeti zmožnost razumeti, kaj je tisto, kar si resnično želim, in se proaktivno odzvati na razumljeno. Nočem se »zatakniti« v rutini, ki me ne osrečuje. Zato je zame pomembno, da je moje delo dinamično in skladno z mojimi vrednotami, v nasprotnem primeru hitro izgubim motivacijo. Svoje ustvarjanje vidim v preseku oblikovanja, animacije, ilustracije in igranja s fizičnimi materiali, kot je keramika. Predvsem me v prihodnosti mika odmik iz digitalnega v fizični svet ustvarjanja; računalnik je lahko zelo uporabna zadeva, ampak težko si predstavljam, da bi svoje dneve desetletja preživljala zgolj sede, pred ekranom …. Pomembni sta tudi skupnost in narava, kar poskušam prenesti v svoje delo s čim bolj trajnostnimi odločitvami in mislijo, kako lahko moje delo pozitivno vpliva na publiko. Dolgoročno si predstavljam neke vrste kreativno skupnost na Krasu, kjer bi ustvarjalci/ustvarjalke drug drugemu dajali veter v krila in obenem vnašali v lokalno skupnost sveže ideje, premike … To je morda tudi največ, kar si želim z umetnostjo doseči; ustvarjati za svoje zadovoljstvo, izkoristiti kreativnost kot orodje povezovanja (tako z ljudmi kot kraji) in s svojim znanjem ter sodelovanjem z drugimi somišljeniki bogatiti lokalno skupnost oz. Mislim, da bo ustvarjanje vedno z mano. Če pa se slučajno kdaj naveličam »poklicnega« ustvarjanja, si samo sebe najlažje predstavljam med preživljanjem časa v naravi, športanjem in vrtnarjenjem. 🙂 Pri tej (precej utopični sliki, priznam) pa še vedno dobro živim. Povzetek: moja prihodnost je zelo odprta, bo pa zagotovo preplet več področij. Tako namreč najbolje delujem.
Ta ambiciozna vizija prihodnosti poudarja željo po celostnem ustvarjanju, ki povezuje različne discipline in se odmika od zgolj digitalnega ustvarjanja. Premik v fizični svet, kjer se lahko dotakne in manipulira z materiali, prinaša drugačno vrsto zadovoljstva in varnosti. Ideja o ustvarjalni skupnosti na Krasu odraža globoko povezanost z domačim okoljem in željo po njegovem bogatenju. Ta pristop k ustvarjanju ni le o osebnem izražanju, temveč tudi o prispevanju k širši družbeni in lokalni skupnosti, kar lahko ustvari občutek varnosti in pripadnosti.
Uspeh v umetnosti: proaktivnost, mreženje in izkoriščanje priložnosti
Je v Sloveniji težko uspeti na področju umetnosti? Sama se večinoma gibljem v storitvenem svetu, ukvarjam se predvsem z grafičnim oblikovanjem in 2D-animacijo za naročnike. Ko mi ostane kaj časa, delam svoje stvari, a žal je tega zaenkrat bolj malo. Je pa tako pri delu za naročnike kot tudi pri umetniškem ustvarjanju najpomembnejše to, kako proaktiven je posameznik. Po mojih izkušnjah je poglavitni dejavnik pri uspehu. Nujno je, da pokukaš iz svoje lupine in se pokažeš svetu. Tako v Sloveniji kot v tujini. Internet pa je za to idealno orodje, z njim so se tudi zabrisale meje tujine, svet je postal dostopen. Morda pa bi še bolj izpostavila proaktivnost v lokalnem okolju in mreženje - tako sem tudi sama začela. V času šolanja sem izkoristila skoraj vse možnosti, ki jih omogoča študij, tj. študentske izmenjave in praksa. Poleg tega sem bila članica tabornikov, kluba študentov itd. V širšem kontekstu umetnosti pa bi si upala trditi, da je v Sloveniji še veliko prostora za napredek. Še posebej v decentraliziranih krajih, kot je npr. Sežana. Umetnost in kultura lahko občutno izboljšujeta standard življenja, kar potrjujejo tudi moje izkušnje iz življenja v tujini. Se mi pa zdi, da se manjši kraji tega še ne zavedajo. Veščine in znanja, ki jih imajo oblikovalci, arhitekti, umetniki … lahko na zelo oprijemljiv način izboljšajo kakovost življenja vseh generacij. Upam, da bo to postalo kmalu samoumevno.
Poudarek na proaktivnosti in mreženju je ključen za uspeh na kateremkoli področju, še posebej v umetnosti. V dobi digitalizacije se je svet odprl, kar omogoča lažjo dostopnost do mednarodnih priložnosti. Vendar pa lokalno okolje in sodelovanje znotraj skupnosti ostajata pomembna. Umetnost ima potencial, da bistveno izboljša kakovost življenja, zlasti v manjših krajih, kjer se njena vloga pogosto še ne zaveda v celoti. Ta pristop lahko prinese občutek varnosti in pripadnosti, ko se ljudje zavedajo, da njihovo delo prispeva k boljšemu okolju.
Dostopnost umetnosti in premagovanje zasičenosti
O tem ne razmišljam preveč. Poskušam ostati osredotočena na sedanjost. Predvsem se mi zdi, da je danes umetnost bolj dostopna, kar je odlično. Več je priložnosti, da se kdor koli sreča z umetnostjo, se iz nje uči in tudi sam postane umetnik oz. umetnica. Obenem pa je področje postalo zelo nasičeno in to je včasih naporno. V tako saturiranem dogajanju se težko osredotočimo in si vzamemo čas, da se z umetniškim delom resnično poistovetimo.
Dostopnost umetnosti je dvorezen meč. Po eni strani odpira vrata novim talentom in širši publiki, po drugi strani pa ustvarja zasičenost, ki lahko oteži izpostavitev in globlje povezovanje z umetniškim delom. V tem kontekstu je iskanje pristnosti in avtentičnosti ključno za ustvarjanje del, ki resnično nagovorijo ljudi in jim nudijo občutek varnosti skozi prepoznavanje in povezovanje.
Od kod navdih: narava, čustva in nenehno učenje
Kako prideš do ideje? Od kod navdih? Zelo odvisno. Ko delam za naročnika, je to mešanica zahtev, mojega znanja in domišljije. Ko pa delam stvari zase, so navdihi zelo zelo različni. Včasih samo začnem, brez načrta. Pogosto je moj navdih narava. Če pa se soočam s kakšnim bolj razmišljujoče-čustvenim obdobjem, je ustvarjanje mehanizem, da mi je lažje. Včasih pa je priložnost, da se naučim kaj novega oz. da eksperimentiram. Nekoč me je bilo npr. strah risati človeške figure. Pa sem sklenila, da premagam strah in sem se skoraj prisilila, da sem začela z risanjem obrazov, rok, nog. Zdaj rišem skoraj samo še to. Rada preizkusim tudi kakšno novo tehniko ali pa se udeležim kake delavnice. Velik vzor mi je moj mlajši brat. Pozitivno me presenečajo njegova razmišljanja in soočanje z različnimi življenjskimi situacijami, pa čeprav je »šele« najstnik. Marsičesa se učim prav od njega. Pa tudi na splošno so mi skoraj vedno vzor bližnji - družina, prijatelji, partner. V sebi nosijo določene kvalitete, ki bi se jih rada priučila in ponotranjila. To je moj vzor. Seveda je tudi veliko drugih person, ki jih spremljam, občudujem.
Narava, notranja čustvena stanja in želja po učenju so ključni viri navdiha. Premagovanje strahov in izzivanje samih sebe, kot je bil primer z risanjem človeških figur, vodi do rasti in novih odkritij. Vzorci v bližnjih ljudeh ponazarjajo, kako lahko izkušnje in lastnosti drugih vplivajo na naše lastno iskanje in razvoj, kar krepi občutek varnosti skozi povezovanje in učenje iz pozitivnih zgledov.
Sporočilo del: iskrenost, odprtost in trajnost
Kaj sporočaš s svojimi deli? Na katero delo si najbolj ponosna? Ko ustvarjam zase, se ne želim omejevati in obremenjevati s tem, kaj sporočam. To je zame proces, v katerem moram uživati. V preteklosti sem se o tem veliko preizpraševala, kar mi je potem ukradlo veselje do ustvarjanja. Včasih se tudi zgodi, da so moja izhodišča za neko delo zelo konkretna, ampak je končno delo skoraj vedno odprto za različne interpretacije. Zadovoljna pa sem, če nekomu moje delo pomeni le nekaj lepega ali pa če v njem prepozna globlje pomene; pa tudi če v njem ne vzbudi ničesar ali pa mu celo ni všeč. Ko pa delam na projektih z določenim ciljem, je običajno namen, kaj želim v ljudeh sprožiti, precej bolj definiran in zgodba bolj jasno predana. Že iz naslova teh del lahko sklepaš, da bi s svojim delom rada odprla debato na določenem področju. Predvsem zato, ker sem si dovolila, da iskreno sledim svojemu občutku. V okviru enega od predmetov na fakulteti sem se odločila, da bom ilustracije izvezla na srajco, kupljeno na sejmu oblačil iz druge roke. Pri tem projektu sem obkljukala vse kljukice, ki so zame pomembne pri ustvarjanju: iskrenost do same sebe, ustvarjanje z rokami (ne z računalnikom), skrb za trajnost in igrivost. Predvsem bi si želela, da bi lahko vsaj del svojega delovanja posvetila umetnosti, umeščeni v javni prostor. Tako ljudem postaviš umetnost »pred nos« in opazuješ, kaj vse lahko to sproži. Da ni umetnost omejena na izbrano publiko, ki se čez vikend odpravi v muzeje, ampak da se ljudje srečujejo z njo na poti v trgovino ali šolo. Zelo bi si tudi želela, da je ustvarjanje (kakršno koli) nekaj samoumevnega za vsakogar in da se temu ne pripisuje talenta. Morda bi tudi izobraževalni sistem veselje do ustvarjanja pomagal ohranjati nekoliko dlje. Ni pa treba, da je vsakdo slikar. Vsem (vključno z mano) želim čim več poguma, da ostanemo iskreni in pristni - sami do sebe ter sveta. Pa še … To izhaja malo iz mojih spominov na leta odraščanja. Skoraj vsi problemi so manjši, kot se zdijo! Če problem ne bo relevanten čez 5 let, ne zapravi zanj več kot 5 minut časa. Jovana, hvala za sodelovanje. Mislim, da bodo tudi bralci najinega pogovora začutili tvojo pozitivno energijo in navdušenje nad ustvarjanjem in življenjem.
Najbolj ponosno delo, vezenje ilustracij na oblačila iz druge roke, združuje več ključnih vrednot: iskrenost, trajnost, ustvarjanje z rokami in igrivost. Ta projekt ponazarja, kako lahko umetnost postane del vsakdana in kako lahko skozi takšne pristope k ustvarjanju gradimo občutek varnosti - ne le za posameznika, temveč tudi za okolje. Ideja o umetnosti v javnem prostoru in demokratizaciji ustvarjalnosti poudarja njeno vlogo pri ustvarjanju bolj vključujoče in povezane družbe, kjer se vsak posameznik počuti varnega in sprejetega.
Varnost kot temeljna družbena vrednota: politike in ukrepi
Sadovi našega dela so vidni že na praktično vseh področjih, tudi infrastrukturnem. In četudi nas le še nekaj mesecev loči od parlamentarnih volitev, nas v Svobodi niti to ni odvrnilo od doslednega uresničevanja našega programa in spreminjanja Slovenije na bolje. Prepričani smo, da so najboljša popotnica za volitve vse uresničene obljube volivkam in volivcem ter številne zaključene reforme, ki se jih vlade pred našo niso upale niti lotiti. Svoboda že od svojega nastanka polaga upanje in zaupanje v mlade. Zato smo se že začetek mandata odločili veliko pozornosti in sredstev nameniti stanovanjski problematiki, ki je v preteklosti bila izrazito zapostavljena, predstavlja pa enega glavnih izzivov za mlade, ki se želijo osamosvojiti in si ustvariti lasten dom. Zagnali smo največji investicijski val v javno stanovanjsko gradnjo v zgodovini samostojne Slovenije. Dovolj je bilo nepredvidljivega, nestabilnega, predvsem pa prenizkega financiranja gradnje stanovanj. Vlada dr. Letos smo zagotovili tudi dodatnih 48,4 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, ki bodo od prihodnjega leta dalje namenjena zagotavljanju in obnovi javnih najemnih stanovanj ter krepitvi dostopnosti stanovanj po vsej državi. Dodaten pritisk na nepremičninski trg ustvarja tudi pomanjkanje študentskih postelj. Zato smo letos naredili pomemben premik k bolj dostopnemu, varnemu in kakovostnemu študentskemu bivanju. S tem ustvarjamo največjo širitev kapacitet v zadnjem desetletju. Hkrati prenavljamo obstoječe domove in izboljšujemo pogoje za tiste, ki bivajo pri zasebnikih.
Vlada se zaveda, da je zagotavljanje dostopnih in varnih bivališč ključnega pomena za stabilnost posameznikov in družine. Stanovanjska problematika, še posebej za mlade, je eden od temeljnih izzivov, ki vpliva na občutek varnosti in možnosti za samostojno življenje. Investicije v javno stanovanjsko gradnjo in študentske kapacitete so pomembni koraki k zagotavljanju stabilnega okolja, kjer se posamezniki lahko razvijajo in gradijo svojo prihodnost.
Podpora izobraževanju, znanosti in razvoju: naložba v prihodnost
Sprejet je bil nov zakon o visokem šolstvu, katerega ključna novost je višje financiranje - sredstva za visokošolsko dejavnost se bodo postopoma dvignila na 1,5 % BDP. Zagotovili smo rekordna sredstva za znanost in razvoj. Naj spomnimo, da smo v našem mandatu sredstva za raziskave in razvoj podvojili. Letos sprejeti proračun za 2026 namenja dvakrat toliko sredstev za ta namen kot proračun leta 2022. Posebej omembe vreden preboj smo dosegli, ko smo uspešno pridobili sredstva za vzpostavitev novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence, kar nas postavlja ob bok najnaprednejšim evropskim državam na področju visokozmogljivega računalništva. Tako je naša vlada postala prva v zgodovini, ki je korenito reformirala celotno verigo znanja. V veljavi je tudi pomembna sprememba za maturante - po novem lahko dijaki, ki so zaključili četrti letnik srednje šole, koristijo subvencionirano vozovnico do konca septembra, ne več le do konca avgusta. Nedavno sprejeti Zakon za urejanje položaja študentov pa je prinesel še dvig minimalne študentske urne postavke, višjo subvencijo za študentsko prehrano ter možnost koriščenja subvencij do polnoči in na vsak koledarski dan, omogočil je prejemanje štipendije tudi v absolventskem letu na prvi in drugi stopnji študija in podaljšal rok za zaključek študija brez vračila štipendije - do 31. oktobra namesto do 30.
Vlaganje v izobraževanje in znanost je temelj za prihodnji razvoj in konkurenčnost države. Z višjim financiranjem visokošolskih ustanov, podpiranjem raziskav in razvoja ter ustvarjanjem pogojev za mlade (študentske subvencije, štipendije) se krepi občutek varnosti in priložnosti za mlade generacije. Dostop do znanja in tehnološki napredek sta ključna za ustvarjanje inovativnega okolja, ki lahko prinaša stabilnost in blaginjo.
Socialna varnost in pravičnost: skrb za zaposlene in ranljive skupine
V Svobodi cenimo trud in delo zaposlenih. Plačna reforma v javnem sektorju, sprejeta lani, se je z letošnjim letom začela izvajati. Gre za enega največjih reformnih projektov te vlade, s katerim urejamo področje plač za približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju, odpravljamo plačne razrede pod minimalno plačo in vzpostavljamo bolj pravična razmerja med poklicnimi skupinami. V 2025 so bili zaposleni v javnem sektorju deležni dveh povišanj plač, najprej z januarsko, nato pa še z oktobrsko plačo. Izplačilo zimskega regresa oziroma božičnice vsem zaposlenim je postalo obveza. Izplačilo je tudi neobdavčeno in brez prispevkov. Sprejeli smo določilo, da se bodo olajšave in dohodninska lestvica za leto 2026 uskladile v višini 75 % rasti povprečne plače, kar pomeni manjšo davčno obremenitev in višje neto plače za vse zaposlene. Posameznikom bo zaradi tega prihodnje leto ostalo več: približno 220 evrov pri minimalni plači, 130 evrov pri povprečni plači in 250 evrov pri plači v višini dveh povprečnih plač. Brezposelnost ohranjamo na rekordni nizki ravni - konec junija letos je bilo v Sloveniji registriranih 42.398 brezposelnih, kar je najmanj v zgodovini samostojne Slovenije. V letu 2025 smo namenili 675,4 milijonov evrov sredstev za razvoj gospodarstva, turizma in športa. Od tega je nepovratnih sredstev v višini 361,0 milijonov evrov, 227,9 milijonov je bilo povratnih sredstev. Velik korak za zaposlene predstavlja zakon o lastniški zadrugi delavcev, ki predstavlja zakonodajni okvir za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega in širokega modela solastništva zaposlenih. Gre za zakon, ki gradi na zaupanju med zaposlenimi in podjetji ter ustvarja pogoje, da bodo podjetja stabilna, ljudje pa bolj vključeni in motivirani za delo. Enako je z zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je decembra sprejela vlada. Za starejše zaposlene pa je predvsem pomemben letos uveljavljen zakon o urejanju trga dela. Starejšim zaposlenim pred upokojitvijo s 1. 1. 2026 omogoča, da sklenejo dogovor o krajšem delovnem času. Tak dogovor pomeni 80 % delovnega časa, 90 % dosedanje plače ter 100 % plačanih prispevkov.
Skrb za zaposlene in ranljive skupine je ključni pokazatelj socialne varnosti. Sprejete reforme, ki urejajo plače, regres, davčne olajšave in podpirajo nove oblike lastništva ter udeležbe pri dobičku, prispevajo k večji stabilnosti in pravičnosti v družbi. Ohranjanje nizke brezposelnosti in podpora starejšim zaposlenim pred upokojitvijo dodatno krepijo občutek varnosti in dostojanstva.
Zagotavljanje varnosti v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi
Sprejeli smo zakon, ki uvaja individualne naložbene račune. To so novi osebni investicijski računi, prek katerih bodo lahko ljudje dolgoročno vlagali v delnice, obveznice, ETF-je in druge finančne instrumente ter tako postopoma gradili in povečevali svoje premoženje. Slovenija je po mednarodnih primerjavah ena najboljših držav za upokojence na svetu. Tudi zahvaljujoč vladi dr. Uveljavljena je pokojninska reforma. Zimski dodatek za upokojence prvič postaja zakonska obveza in ne zgolj vsakokratna odločitev vlade. Najnižje invalidske pokojnine se višajo z 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove na 50 odstotkov. Prav tako so bile letos uveljavljene nekatere najopaznejše izboljšave za starejše in njihove bližnje, ki so del dolgotrajne oskrbe. Sočasno z oskrbo v instituciji se je začela izvajati tudi pravica do denarnega prejemka. Višina prejemka je odvisna od priznane kategorije dolgotrajne oskrbe: od 89 evrov v najnižji kategoriji ter do 491 evrov v najvišji kategoriji. Svoboda je letos uresničila eno svojih glavnih obljub volivkam in volivcem - regulacijo javnega in zasebnega zdravstva. Dovolj je škodljivih praks, ki izčrpavajo javno zdravstvo in ga vodijo po poti privatizacije. Kadrovska slika v javnem zdravstvu se izboljšuje. Število zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih se je od oktobra 2023 v letu in pol povečalo za 296. Število nedopustno čakajočih pada. Ukrep boljšega financiranja prvih pregledov je ustavil trend rasti nedopustno čakajočih, v ključnih specialističnih dejavnostih pa celo zmanjšal njihovo število. Investicije v javno zdravstvo so višje kot v celotnem desetletju pred tem. Skrbimo za duševno zdravje. Sprejet je Zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki na tem področju prvič v zgodovini prinaša red. Ureja standarde za izvajanje dejavnosti na trgu, strokovni nadzor in register psihoterapevtov. Sprejet je zakon o konoplji za medicinske in zdravstvene namene. Prvič bomo v Sloveniji dobili namenska helikopterja za izvajanje nujne medicinske pomoči, na lokalni ravni pa gradimo satelitske urgentne centre. Uvajamo t. i. srečevalni sistem, s katerim se bo skrajšal čas prihoda reševalne ekipe do pacienta. Vzpostavljamo tudi nov Javni zavod Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč.
Spremembe na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema bistveno vplivajo na občutek varnosti vseh generacij. Zvišanje najnižjih invalidskih pokojnin, uvedba zimskega dodatka, izboljšave v dolgotrajni oskrbi ter regulacija zdravstva zagotavljajo večjo stabilnost in dostojanstvo. Skrb za duševno zdravje in izboljšave v nujni medicinski pomoči dodatno krepijo občutek varnosti in zaupanja v sistem.
Okoljska in živalska varnost: odgovoren odnos do planeta in živih bitij
V Svobodi nismo pozabili niti na okolje in živali. Nasprotno - prav letos je bila sprejeta ena najpomembnejših sprememb za zaščito živali v Sloveniji doslej. S sprejemom novele Zakona o zaščiti živali Slovenija ne zgolj dosega, ampak presega evropske standarde. Prepoved reje kokoši nesnic v kletkah. Predvidena je finančna podpora rejcem v prvih dveh letih. Obvezno označitev in čipiranje mačk: ker so mačke prostoživeče in pogosto prehajajo med gospodinjstvi, je odgovornost lastnikov ključna. Zakon omogoča, da bodo tudi zavetišča imela ustrezna orodja za ukrepanje, če lastnik svoje živali ne registrira. Od 11. novembra dalje je v Sloveniji prepovedano dolgotrajno privezovanje psov na verige ali vodila. Psi so družabne živali, ki potrebujejo gibanje, stik z ljudmi in okoljem ter primerno zavetje. Z novelo Zakona o ohranjanju narave smo uvedli sodobnejši, bolj pošten in učinkovitejši način varovanja narave. Novela določa, da je obiskovanje in ogledovanje naravnih vrednot načelno brezplačno ter tako utrjuje pravico do dostopa do naravnih vrednot. Sprejeli smo podnebni zakon, po katerem bo Slovenija dosegla podnebno nevtralnost do leta 2045. Podnebni zakon ni le še en zakon - je naložba v varno, konkurenčno in samozadostno prihodnost. Potrjen je paket petih zakonov s področja kmetijstva in hrane. Prinaša bolj pregledna pravila za kmete in verigo preskrbe s hrano ter krepi prehransko varnost Slovenije. Program ne zajema zgolj sanacije posledic, temveč tudi krepitev odpornosti in prilagajanje na prihodnje ekstremne vremenske dogodke. Popoplavna obnova poteka skladno z načrtom, s posebnim poudarkom na kakovostni izvedbi in trajnih rešitvah, ki bodo izboljšale odpornost slovenskega prostora na podnebne spremembe. V dveh letih od katastrofe je bil doslej za obnovo namenjen pomemben del sredstev, z več kot 1,18 milijarde evrov vloženega financiranja, pri čemer so v številnih občinah že sanirani številni projekti in izvajana dela na infrastrukturi. Dela na terenu so napredovala na več kot 430 gradbiščih, medtem ko so številne intervencije na vodotokih in infrastrukturi že zaključene ali v zaključni fazi. Prav tako je Slovenija iz Solidarnostnega sklada Evropske unije prejela pomembna sredstva, ki dopolnjujejo državno financiranje obnove.
Odgovoren odnos do okolja in živali je ključni vidik trajnostne varnosti. Prepoved reje v kletkah, obvezno označevanje živali, prepoved privezovanja psov in zakon o ohranjanju narave so pomembni koraki k bolj etičnemu in trajnostnemu sobivanju. Podnebni zakon in ukrepi za krepitev odpornosti na podnebne spremembe zagotavljajo dolgoročno varnost za prihodnje generacije.
Vlaganja v prometno in varnostno infrastrukturo: povezovanje in zaščita
V letu 2025 je Svoboda nadaljevala z obsežnimi vlaganji v prometno infrastrukturo, ki predstavljajo enega ključnih temeljev za gospodarski razvoj, regionalno povezanost in kakovost življenja. Poseben poudarek je namenjen modernizaciji železniških postaj, med drugim v Ljubljani, na Jesenicah, v Litiji ter na drugih pomembnih lokacijah. Pomemben razvojni projekt predstavlja tudi tretja razvojna os, kjer smo letos dosegli zgodovinski preboj. Celotna trasa med Šentrupertem in Slovenj Gradcem je bila umeščena v prostor, kar pomeni, da je največja ovira za začetek gradnje odpravljena. Na področju cestne infrastrukture potekajo investicije v avtocestno omrežje v obsegu, kakršnega Slovenija doslej ni poznala. Prav zaradi številnih del na cestah in železnicah, ki s seboj prinesejo tudi nekatere zastoje, smo se odločili podaljšati veljavnost vseh letnih elektronskih vinjet, veljavnih na dan 1. december 2025, za 4 mesece. Sprejeli smo tudi ukrep, pomemben za prebivalce slovenske Istre. Slovenke in Slovenci imajo pravico do varnega življenja. Po tragičnem dogodku v Novem mestu smo nemudoma pripravili in sprejeli t. i. Šutarjev zakon. Ta prinaša širitev pooblastil policije za učinkovitejše ukrepanje na območjih z višjim varnostnim tveganjem. Prinaša tudi pomembne spremembe v kaznovalni politiki, saj bodo nekatera kazniva dejanja, povezana z nasiljem, odslej preganjana po uradni dolžnosti. To pomeni, da žrtve ne bodo več nosile bremena prijave, ampak bo odgovornost na državi in pravosodnih organih. Nadgradili smo Zakon o organiziranosti in delu v policiji. Prinaša sistem štipendiranja za bodoče policiste in izboljšuje pogoje za mlade kadre, da bo poklic privlačnejši in kadrovsko stabilnejši. V času naraščajočih geopolitičnih napetosti, ko se Evropa in svet znova soočata z realnimi varnostnimi tveganji, mora biti Slovenija pripravljena na hiter in učinkovit odziv v kriznih razmerah. Zato je vlada dr. Strategija odraža naše prepričanje, da mora biti vlaganje v varnost usmerjeno v zaščito ljudi in razvoja, ne zgolj v oboroževanje. Sloveniji je skupaj s podobno mislečimi državami uspelo razširiti pojmovanje obrambe in varnosti celo v okviru Nata, tako da bodo sredstva na voljo tudi za civilno zaščito in gasilstvo. Tudi letos je bila Slovenija zelo dejavna v mednarodni politiki in je pogosto utirala pot ter postavljala zgled drugim evropskih državam, predvsem z našim odločnim in pogumnim ukrepanjem zoper Izrael. Tudi v tujini nam priznavajo, da smo ena redkih evropskih držav, ki je s konsistentno zunanjo politika dvigovala ugled cele Evrope. Tako je na primer vlada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja razglasila za nezaželeno osebo. Slovenska vojska je v Jordanijo dostavila več paketov humanitarne pomoči, namenjene Palestincem v Gazi. Slovenska vojska je za dostavo tudi prvič uporabila lastne zmogljivosti, in sicer letalo Spartan. Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. Oktobra pa se je v Sloveniji zgodil še največji zunanjepolitični dogodek tega mandata: gostili smo voditelje držav skupine MED9 - Cipra, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Malte, Portugalske in Španije. Kljub našim jasno določenim prioritetam, ki se osredotočajo na zdravstvo, znanost in razvoj, krepitev socialne države ter varnost in odpornost, v Svobodi ustvarjamo spremembe na praktično vseh področjih. V drugi polovici leta smo veliko pozornosti posvetili sodstvu. Pravosodni zakonodajni četverček sodi med temeljne sistemske dosežke te vlade in koalicije, saj je prinesel sočasno in medsebojno usklajeno prenovo štirih osrednjih zakonov: zakona o sodiščih, zakona o sodnikih, novele zakona o Sodnem svetu in novele zakona o državnem tožilstvu. Našo pravico, da plačujemo z gotovino, bo od letos varovala Ustava Republike Slovenije. Dosežen je dogovor o rekordni povprečnini za slovenske občine - 835 evrov na prebivalca. Sprejeli smo novelo Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Dokončno je sprejet zakon, ki bo javnosti omogočil dostop do gradiva o osamosvojitvi, vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem. Po 25 letih smo pomembno prenovili Zakon o splošnem upravnem postopku. Naš cilj? Večja učinkovitost, hitrost in dostopnost upravnih postopkov. Prvotni zakon je nastal je v času, ko je prevladalo papirnato poslovanje. Članice in člani Gibanja Svoboda Mladi pa so letos zbrali in v Državni zbor prinesli več kot 5000 podpisov podpore peticiji Kriminalec naj ne bo politik. 29. 12. 29. 12.
Vlaganja v prometno in varnostno infrastrukturo so ključna za zagotavljanje splošne varnosti in dobrega počutja državljanov. Izboljšave na področju cestne in železniške infrastrukture, krepitev policije in pravosodnega sistema ter aktivna vloga v mednarodni varnosti prispevajo k stabilnemu in varnemu okolju. Zavedanje, da je varnost celosten koncept, ki vključuje tako fizično kot socialno in okoljsko dimenzijo, je temelj za gradnjo družbe, kjer se vsak posameznik počuti zaščitenega in vključenega.