Odločitev za ustvarjanje družine med študijem je pomemben življenjski korak, ki prinaša neizmerno veselje, a tudi številne izzive. Skrb za otroka med študijskimi obveznostmi zahteva premišljeno načrtovanje in poznavanje pravic, ki jih imajo študentske mame in očetje v Sloveniji. Na srečo obstajajo zakonske in druge oblike podpore, ki olajšujejo to prehodno obdobje. Ta članek vas bo popeljal skozi področje pravic in ugodnosti, ki pripadajo staršem med študijem, od dodatnih študijskih let do denarnih prejemkov in drugih oblik pomoči, s poudarkom na podaljšani porodniški.
Dodatno študijsko leto in status študenta
Zakon o visokem šolstvu (ZVis) študentkam materam zagotavlja pravico do dodatnega študijskega leta za vsakega živo rojenega otroka. Ta pravica ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža, prepisa na drugo fakulteto ali pravico do rednega ponavljanja letnika. Lahko jo izkoristite tudi, če otrok pride na svet v času absolventskega staža, kar posledično podaljša ta staž za dodatno leto. Pomembno je poudariti, da ZVis ne določa obveznosti, da se dodatno študijsko leto izkoristi takoj v študijskem letu po rojstvu otroka. Kljub temu nekatere fakultete zaradi svoje prakse zahtevajo takojšnje koriščenje te pravice.
Vsak študent ima sicer možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali enega rednega vpisa in enega ponavljanja. V primeru materinstva ali nosečnosti, lahko komisija za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku izjemoma odobri tretji redni vpis v prvi letnik, če študent dokaže, da v prvem ali ponavljajočem se letniku istega ali drugega študijskega programa ni mogel izpolnjevati študijskih obveznosti zaradi materinstva.
Finančne podpore in denarni prejemki
Študentske družine imajo pravico do različnih denarnih prejemkov in subvencij, ki jim lahko bistveno olajšajo finančno breme.
Subvencionirano bivanje in prehrana
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov študente, ki postanejo starši, dodatno nagradi pri pridobivanju bivališča v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo. Eden od staršev študentov dobi dodatnih 100 točk za sprejem v študentski dom, v primeru izjemno težkega socialnega položaja pa še dodatnih 50 točk na podlagi ustreznih dokazil. Subvencija za bivanje se lahko dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati s študentom in otrokom, če izpolnjuje pogoje. Študentske družine bivajo v apartmajih v Rožni dolini (blok 11 in 12). V Rožni dolini (blok 12) je tudi vrtec, ki deluje pod okriljem Viških vrtcev, in je namenjen otrokom študentov.
Glede subvencionirane prehrane, ki jo ureja Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), študentom staršem pripada deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno na vsakega otroka. Te obroke lahko uveljavlja eden od staršev, časovna omejitev pri koriščenju ne velja, prav tako je možno koristiti dva obroka naenkrat.
Otroški dodatek
Otroški dodatek je denarni prejemek, ki ga ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Pripada enemu od staršev z uradnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, tudi začasnim. Pravica do otroškega dodatka traja do otrokovega 18. leta starosti. Višina dodatka je odvisna od socialnega položaja družine in števila otrok, giblje pa se od 20,36 € do največ 117,05 € mesečno. Določi se glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Vlogo za otroški dodatek je potrebno vložiti na pristojnem centru za socialno delo (CSD) v 30 dneh po otrokovem rojstvu, da se pravica prizna od rojstva otroka, sicer od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Vlogo je potrebno vsako leto obnoviti.
Starševski dodatek
Starševski dodatek je namenjen osebam, ki niso upravičene do starševskega nadomestila, kar vključuje tudi večino študentov, ki običajno niso redno zaposleni in zavarovani po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Starševski dodatek znaša 258,09 € mesečno. Pravica lahko traja 365 dni od otrokovega rojstva. Mati ga lahko uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 30 dni po porodu, sicer se ji pravica prizna od vložitve vloge. Oče lahko pravico uveljavlja najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki mu to omogoča. Starševski dodatek vključuje tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni priznanje do enega leta pokojninske dobe. Če študent dela preko študentskega servisa in hkrati prejema starševski dodatek, je priporočljivo na študentski servis prinesti potrdilo o prijavi v zavarovanje, da se izognejo plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V primeru, da partner uveljavlja pravico do nadomestila, drug starš ni upravičen do starševskega dodatka za istega otroka, saj se ta dva prejemka izključujeta.
Pomoč ob rojstvu otroka
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka, lahko pa se ga prejme tudi v obliki paketa. Vrednost te pomoči znaša 286,72 €. Pravico ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, vlogo pa je potrebno oddati največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda in najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.
Dodatek za nego otroka
Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Višina dodatka zaradi povišanih življenjskih stroškov je 102,40 eurov mesečno. Za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi hudimi boleznimi, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek 204,80 eurov mesečno. Prav tako kot ostale prejemke, lahko tudi tega uveljavlja zgolj eden izmed staršev, če ima otrok stalno prebivališče in dejansko živi v Sloveniji. Pravica do dodatka za nego otroka se uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.
Denarna socialna pomoč
V primeru, da družina ne zmore zagotoviti sredstev za preživetje v višini minimalnega dohodka, je upravičena do denarne socialne pomoči. Materinstvo v času rednega študija je lahko eden od razlogov za upravičenost do te pomoči, vendar je potrebno najprej urediti preživnino s strani staršev (če je študent mlajši od 26 let in ga partner ne more preživljati) in otroka s strani očeta/matere. Višina pomoči se izračuna kot razlika med minimalnimi dohodki družine in njenimi lastnimi dohodki. Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 402,18€. V primeru izrednih stroškov, na katere družina ni mogla vplivati, je možno zaprositi tudi za izredno denarno socialno pomoč.
Posvet o položaju študentov v Sloveniji
Državna štipendija in status študenta
Državna štipendija je pravica, ki je vezana na študentski status in ni pogojena s starševstvom. Za njeno pridobitev dohodek posameznika ali gospodinjstva ne sme presegati določene meje. Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) v 87. členu omogoča podaljšanje štipendijskega razmerja in prejemanje štipendije za eno študijsko leto, če študent ponavlja letnik zaradi starševstva ali drugih upravičljivih razlogov. Vendar pa se ta pravica ne more uveljavljati v času podaljšanega absolventskega staža, saj se štipendija v absolventskem stažu lahko izplačuje le eno leto. V primeru ponovnega vpisa v letnik zaradi starševstva, štipendijsko razmerje miruje in se štipendija ne izplačuje, razen če je ponovni vpis upravičen zaradi starševstva.
Zdravstveno zavarovanje
Kot član družine je študent običajno zavarovan preko staršev. Po rojstvu otroka pa nastopi domneva zunajzakonske skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo. V tem primeru je študent lahko zavarovan preko partnerja, če je ta zavarovanec (zaposlen, s.p., ipd.). Otrok je prav tako zavarovan preko partnerja. Vendar pa je potrebno urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj zavarovanje preko partnerja krije le obvezno zdravstveno zavarovanje. Svetujemo, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje uredi, saj so v nasprotnem primeru osebe samoplačniki do kritja celotnega zneska zdravstvene storitve.
Druge oblike podpore
Poleg zakonskih pravic in denarnih prejemkov, študentske družine lahko poiščejo pomoč tudi pri različnih društvih, dobrodelnih organizacijah, fundacijah in zavodih. Med njimi izstopa Fundacija Študentski tolar, ustanova ŠOU v Ljubljani, ki nudi enkratno denarno pomoč. Prav tako je priporočljivo preveriti na spletni strani občine, kateri pripadate, saj nekatere občine nudijo posebne pomoči za novopečene starše.
Izračun in primerjava pravic
Pri sprejemanju odločitev glede študija in starševstva je ključnega pomena natančen pregled vseh pripadajočih pravic in ugodnosti. V primeru dileme glede finančnega vidika med ohranjanjem statusa študenta (vključno z absolventskim stažem) in iskanjem zaposlitve, je nujno pretehtati vse možnosti. Zaposlitev lahko prinese porodniško nadomestilo, vendar obenem pomeni izgubo statusa študenta in s tem povezanih ugodnosti. V nekaterih primerih je finančno ugodneje ostati študent in prejemati starševski dodatek, otroški dodatek ter druge študentske ugodnosti. Pomembno je upoštevati tudi davčne vidike in socialne transferje, kot je možnost uveljavljanja kot vzdrževani družinski član s strani partnerja, kar lahko vpliva na višino otroškega dodatka in ceno vrtca.
Zaključek
Starševstvo med študijem je izziv, ki pa ga je mogoče uspešno obvladati s poznavanjem pripadajočih pravic in z izkoriščanjem razpoložljive podpore. Zavedanje o pravicah do dodatnega študijskega leta, finančnih podpor, subvencioniranega bivanja in prehrane, ter drugih oblik pomoči, omogoča študentskim družinam lažje usklajevanje študijskih in družinskih obveznosti ter zagotavlja bolj varno prihodnost za otroke. Kot poudarja študentska mama Helena Šijanec, je ključno biti stoodstotno prisoten ob otroku, saj zamujenega časa z njim ne moremo nadoknaditi, medtem ko vse ostalo lahko počaka.
tags: #podaljsana #porodniska #za #studentke