Po dolgih 11. mesecih in verjetno kar nekaj neprespanih nočeh ste končno dočakali tisto noč. Kaj pričakovati ob in po porodu ter na kaj biti pozoren sta zelo pomembni informaciji, s katerima se mora oborožiti vsak skrbnik breje kobile, saj lahko le s tem znanjem pravočasno ukrepa, kar je ob porodu in v prvih dneh po rojstvu žrebeta izredno pomembno.
Priprava na porod: Udobje in mir za kobilo
Kobili, ki je vhlevljena, je pred porodom potrebno zagotoviti čim večji in udoben prostor, v katerega jo namestimo vsaj nekaj tednov pred predvidenim rokom, da se lahko v miru navadi na novo lokacijo in ji selitev ne povzroča nepotrebnega stresa pred porodom. Prostor, v katerem kobila žrebi, mora biti dovolj prostoren, da se v njem kobila lahko prosto giblje. Velikost prostora naj se prilagodi velikosti kobile, kljub temu pa menimo, da bi kobile težke od 500 do 700 kg morale imeti na razpolago vsaj 15 m² velik boks. V to kategorijo sodi večina naših kobil. Precej je pomembno, da je hlev zračen in primerno topel. To še posebej velja, če kobile žrebijo v zimskih mesecih. Številni proizvajalci in prodajalci reklamirajo različne pode, ki naj bi bili primerni za porodne bokse. Še vedno pa prevladuje mnenje, da naj bodo tla v porodnem boksu takšna, da se dajo dobro čistiti in razkužiti. Pomembno je, da so tla v boksu med in po porodu primerno nastlana. Najprimernejši nastil za porodni boks je kvalitetna slama, ki ne sme biti plesniva in onesnažena z zemljo. Ker kobile med porodom pogosto legajo in vstajajo, in se včasih tudi valjajo, je pomembno, da so tla dobro nastlana, da ne bi prišlo do poškodbe porodnice. Podobno velja za žrebe, ki po rojstvu poskuša vstati in se pri tem pogosto prevrača po boksu. Naj omenimo, da kar pogosto vidimo odrgnine pri kobili, ki so nastale pri porodu, še pogosteje pa se srečamo z odrgninami pri žrebetih, predvsem na sklepih, ki se rade inficirajo. Razen priprave boksa je pomembno, da je boks vsaj dvakrat dnevno očiščen, moker in umazan nastil pa odstranjen.
Znaki bližajočega se poroda
Bregost pri kobilah traja okoli 330-350 dni. 2-6 tednov pred porodom se kobilam postopoma začne polniti vime, kratek čas pred porodom lahko na seskih opazimo tudi t. i. smolo, to je posušeno prvo mleko, ki uhaja iz vimena. To je tudi znak bližajočega se poroda, ki ga lastniki najpogosteje opazijo. Kobilino vime je pravi pokazatelj za bližajočo se žrebitev. Nekaj ali več dni pred žrebitvijo pri nekaterih kobilah nastane vzdolž spodnjega dela trebuha edem. Takšna oteklina je pogostejša pri starejših kobilah in poteka od sprednjega dela vimena po trebuhu vse do prvih nog. Ko postane vime polno in raztegnjeno, se na koncu seskov pokažejo kapljice vosku podobne tekočine. Ta naravni proces pomaga, da ne izteka kolostrum, ki je za žrebe življenjskega pomena. Če opazite, da iz seskov kaplja mleko, takoj pokličite živinozdravnika. Nekatere kobile tvorijo le drobne kapljice voska, spet druge pa kar debele in dolge kaplje, ki izgledajo kot voščene svečke. »Voščene kapljice« so pravzaprav najzanesljivejši znak, da je žrebitev tik pred vrati. Izjeme so le tiste kobile, ki voska sploh ne tvorijo. Večina ga, zato ga nikakor ne morete spregledati. Ko ste torej opazili voščene kapljice, lahko pričakujete, da bo kobila v naslednjih 24 urah žrebila. Tik pred žrebitvijo se tudi mišice na zadnjici okrog korena repa sprostijo. Zadnji del trupa torej ne izgleda več poln in trden, ampak postane ohlapen in je videti, kot da bi se sesedel. Vsaka sprememba v obnašanju pred datumom žrebitve je lahko povezana s pripravo na žrebitev. Nekatere kobile postanejo živčne ali povsem zadržane. Nekatere ležijo več kot ponavadi, spet druge kažejo znake podobne koliki, se vlegajo, vstajajo in pogledujejo po trebuhu. Včasih se takšni simptomi kažejo nekaj dni in so znak za bližajoči porod. Specifičen znak je tudi, če kobila dviguje rep in ga tudi po več minut drži v zraku.
Faze poroda
Porod je razdeljen na 3 faze.
Prva faza: Ta faza je čas, ko se žrebe v kobili obrača in postavlja v položaj za porod. Kobile so v tej fazi nemirne, se prestopajo in mahajo z repom. Lahko ležijo in vstajajo, opazno je znojenje po vratu, po prsih in po trebuhu. Plod med brejostjo zaradi oblike maternice leži na hrbtu in je s trebuhom obrnjen proti hrbtu matere. Zaradi kontrakcij maternice se plod začne v prvi fazi poroda obračati iz trebušnega položaja v hrbtni položaj. Pri tem se pomika iz trebušne votline proti porodnemu kanalu. Živ in zdrav plod si pri tem tudi aktivno pomaga. Na ta način se plod rojeva s hrbtom obrnjen proti hrbtu matere. Zaradi kontrakcije maternice se zunanji plodni mehur izboči v področju vratu maternice in ga pri tem odpira. Na tem mestu tudi poči zunanji plodni mehur in prične iztekanje plodne tekočine iz rodil. Ta faza lahko traja nekaj ur.
Druga faza: To je dejanski porod, kjer pride do predrtja plodovih ovojnic, izlitja vode in poroda žrebeta. V kolikor je kobila do sedaj stala, v tej fazi poroda leže na bok. Pri iztiskanju plodu, poleg kontrakcije maternice, sodelujejo še trebušne mišice in diafragma. Približno po petih minutah se med labijami vulve pojavijo prednje okončine, ovite z ovojnico notranjega plodnega mehurja. Z vsakim popadkom se plod pomika skozi porodni kanal in ko so prednje okončine že 10 do 15 centimetrov skozi labije vulve, se v zgornjem kotu vulve pojavi konica smrčka. Istočasno pa vstopa v porodni kanal prsni koš plodu in se zaradi močnih popadkov pomika skozi medenico porodnice. Naslednja večja ovira pri prehodu plodu skozi porodni kanal je vstop zadnjega dela plodu v porodni kanal. Na vseh teh ovirah se plod med iztiskanjem za kratek čas ustavi. Ko še zadnji del plodu zdrsne iz rodil, je končana druga faza poroda. To obdobje traja od nekaj minut do pol ure, včasih pa celo do ene ure. Če porod traja dlje, je nujno potrebno veterinarsko posredovanje.
- Tretja faza: V tej fazi poroda kobila iztisne posteljico. To se mora zgoditi v 3 urah po porodu. Če po 3 urah posteljice še vedno ni izločila, je potrebno veterinarsko posredovanje, saj lahko zaostala posteljica povzroči hudo infekcijo pri kobili. Ko je posteljica zunaj, jo je potrebno pregledati in preveriti, da se je izločila v celoti, lahko se jo tudi stehta - težka mora biti približno 10 % telesne teže žrebeta. Cela posteljica ima videz vreče, ki ima dva roga.
Skrb za novorojeno žrebe: Pravilo 1, 2, 3
Kobila bo hitro po porodu začela navezovati stik z žrebetom in ta stik se najbolj poveča v prvih dveh dneh po porodu. Nekatere kobile, še posebej tiste, ki imajo prvič žrebe, so lahko na začetku pretirano zaščitniške in spremenijo obnašanje do te mere, da postanejo agresivne tudi do poznanih ljudi. To obnašanje se sčasoma večinoma umiri, vseeno pa je treba biti pozoren na obnašanje, predvsem na odnos med kobilo in žrebetom. Nenormalen odnos je na primer agresija kobile do žrebeta, ignoriranje žrebeta ali da žrebetu ne pusti do vimena.
Zdravo žrebe se bo hitro po porodu začelo postavljati na noge in iskati vime. Velja si zapomniti pravilo 1, 2, 3, in sicer:
- V prvi uri: Žrebe se mora postaviti na noge.
- V prvih dveh urah: Žrebe mora začeti piti mleko.
- V prvih treh urah: Žrebe mora izločiti prvo blato - mekonij.
V primeru, da žrebe ne kaže želje po tem, da bi vstalo, ne najde vimena, ne more sesati ali kakorkoli drugače odstopa od tega pravila, je nujno čim hitrejše veterinarsko posredovanje. Žrebeta v tem obdobju so namreč zelo ranljiva in se jim lahko stanje izredno hitro poslabša.
Novorojeno žrebe mora v prvih nekaj urah zaužiti prvo mleko, ki je bogato z imunoglobulini. Žrebeta v zgodnji starosti namreč niso sposobna sama tvoriti protiteles za obrambo pred različnimi povzročitelji bolezni, ki se nahajajo v okolju, zato mora preko kobilinega mleka nujno prejeti maternalna protitelesa, ki se nato v prebavilih absorbirajo v kri in žrebetu nudijo zaščito v zgodnjem življenjskem obdobju. Brez te prve zaščite je velika nevarnost, da žrebe težje zboli.
Preventivni ukrepi in kdaj poklicati veterinarja
Poleg zgoraj omenjenih stvari mora lastnik opraviti tudi preventivne ukrepe. Najbolj pomembno je redno vzdrževanje higiene v prostoru, kjer se kobila in žrebe nahajata ter vzdrževanje higiene popka. V prvih nekaj dneh oziroma dokler se ne posuši, je popek potrebno večkrat dnevno namakati v primerno tekočino za razkuževanje (1 % jod ali klorheksidin), saj se s tem zmanjša nevarnost za vnos bakterij skozi odprto rano, ki je ostala po porodu.
Zelo priporočljivo je, da vse kobile in žrebeta po porodu pregleda veterinar, tudi, če je ob porodu potekalo vse gladko, in sicer je najbolje, da to opravi v roku 12-24 ur po porodu. Veterinar bo pregledal kobilo, če so ob porodu nastale kakšne poškodbe, kakšno ima vime ter ali se je posteljica izločila v celoti. Ob pregledu žrebeta se poleg klasičnega kliničnega pregleda opravi še pregled oči, ustne votline in popka. Zelo priporočljivo je tudi, da veterinar žrebetu odvzame vzorec krvi in preveri vsebnost maternalnih protiteles, saj lahko ob njihovi nezadostni količini v krvi s primernim ukrepanjem (najpogosteje je to intravenozna aplikacija krvne plazme) zmanjša nevarnost za pojav bolezni. Prav tako bo veterinar ob pregledu opazil kakršnakoli druga odstopanja (na primer kotno deformacijo nog), ki se jih lahko v zgodnji starosti uspešneje rešuje.
Pokličite veterinarja takoj, če:
- Porod traja dlje kot pričakovano ali se ustavi.
- Posteljica se ne izloči v 3 urah po porodu.
- Žrebe ne kaže znakov življenja ali ima težave z dihanjem.
- Žrebe ne more ali noče sesati v prvih dveh urah po porodu.
- Žrebe ne izloči mekonija v prvih treh urah po porodu.
- Opazite nenormalno obnašanje kobile ali žrebeta.
- Iz nožnice izteka nenavaden izcedek ali se pojavi močna krvavitev.
Razmnoževanje in brejost pri konjih: Poglobljen vpogled
Lastniki konj bi morali poznati vrste in značilnosti parjenja, merila za pravilno izbiro živali. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost redčenja čistokrvne pasme in zmanjšanja števila živali. Glavna faza parjenja je osemenjevanje, ki se pri konjih izvaja s tremi naravnimi metodami in umetno. Naravni pogoji so regulator števila posameznikov v divji čredi. Živali se parijo spomladi in do sredine poletja. Čreda vsebuje samca in do 12 kobil, od katerih je ena glavna alfa. To je alfa samica, ki jo žrebec najraje med sezono parjenja. Vloga samca je varovanje in pokrivanje samice. Pripravljen je na parjenje vse leto, pogosto pari kobile brez estrusa, vendar v tem primeru ne pride do brejosti. Naravno nenadzorovano razmnoževanje ima tako prednosti kot slabosti. Lastnik mora biti pozoren na zdravje posameznikov, značaj, vedenjske značilnosti in rodovnik. Optimalna starost kobile za osemenjevanje je 3 leta. Premlademu konju ne smete dovoliti parjenja, saj lahko zaradi nezrelosti reproduktivnega sistema proizvede šibke in nesposobne potomce.
Ko se začne vročina, se vedenje kobile spremeni. Žrebec se začne zanimati za svojo »punco«. Povoha jo in z zobmi grizlja njen vrat. Glavni znak estrusa je izcedek rumenkaste sluzaste mase iz nožnice. Obstaja prekomerno uriniranje. Vulva nabrekne, njene sluznice so zaradi krčenja mišic izpostavljene. Odrasli konji postanejo živčni, razdraženi in se motijo okoli žrebcev. Ko se žrebec približa od zadaj, kobila vstane, kot da bo opravila blato. Oddaja majhno količino urina, kar signalizira pripravljenost na parjenje. Spolni lov traja 2-3 dni.
Najpogosteje se uporablja ročna metoda. Idealen za zadrževanje konj v boksih. Oploditev je uspešno zaključena v 95% primerov. Žrebca in kobilo predstavita drug drugemu v majhni obori in jima dajo čas, da se povohata. Kobila odstrani podkve, operemo vulvo in dvignemo rep. Metoda kuhanja je najboljša možnost, če so konji v čredah. Konj je dovoljen v čredo 3-7 kobil, ki se nahaja v ogradi. Kosyachny je še ena metoda črednega osemenjevanja, ki se izvaja med sezono parjenja. Konji so razdeljeni v jate - skupine enega samca in 25 samic. Velike kobilarne pogosto uporabljajo umetno osemenjevanje. Najprej se vzame sperma iz plemenjaka. Žrebca najprej pregledajo glede zdravja in opravijo potrebne preiskave. Sperma se transportira v zamrzovalni škatli. Veterinar osemeni vnos semenske tekočine v nožnico kobile.
Kobile nosijo plod 340 dni (plus ali minus 2 tedna), kar je približno 11 mesecev. Očitni znaki nosečnosti so opazni v kasnejših fazah. V poznejši fazi, ko poslušate trebuh, lahko jasno slišite utripanje srca ploda. Za odkrivanje zgodnje brejosti pri konju je najbolje, da se lastnik posvetuje z veterinarjem. Ultrazvok omogoča odkrivanje nosečnosti že 10. dan. Breji konj lahko postane bolj agresiven, zato je treba vse postopke izvajati previdno in umirjeno.
V različnih podnebjih sveta funkcijo reprodukcije oblikuje okolje, podnebje. Prilagajanje reprodukcijskega ciklusa vremenu in hrani, ki je na razpolago v naravi, je izrednega pomena za preživetje. Najpomembnejšo vlogo tako igra svetloba. Konji imajo v puščavah in območjih okrog ekvatorja, kjer je pomlad zgodnejša in dnevi daljši kot drugod, daljši reprodukcijski ciklus, za razliko od sorodnikov na daljnem severu, kjer je sezona izredno kratka. Pasme, razvite v Veliki Britaniji, severni Evropi in severni Ameriki, dosegajo vrh ciklusa od maja do avgusta. V organizirani reji pa o tem, kaj je najboljše, odloča človek in je za večino »atletskih pasem« cilj žrebitev čim bližje 1. januarju.
Spolna aktivnost se prične v puberteti in traja skozi celo življenje kobile. Spolno zrelost doseže pri letu in pol, nekatere že v 10., druge v 24. mesecu. Večina pasem je sezonsko poliestrična, kar pomeni, da lahko na svet spravljajo potomstvo samo v določenem obdobju leta. Spolni ali estrusni ciklus se sestoji iz dveh faz - estrusa (gonitev, spolni žar), v katerem kobila dopušča oploditev, ter diestrusa, obdobja mirovanja. Običajen ciklus traja enaindvajset dni (5 dni estrusa in 16 diestrusa) in se tako ponavlja do konca sezone ali do oploditve. Seveda pa so individualne razlike v dolžini ciklusa kar pogoste, zato je potrebno spremljati zunanje znake kobile (npr. slabši apetit, hrzanje, nemir, širjenje zadnjih nog, »počepanje«, pordela sluznica vulve,…) ali preizkušati z žrebcem.
Cilj ciklusa je dostava plodnega jajčeca v reprodukcijski trakt, kjer je lahko oplojeno. Jajčeca nastajajo v jajčnikih kot odgovor na hormonsko reakcijo. Hormon, ki se sprošča v delu možganov, imenovanem hipotalamus, se imenuje GnRH ali gonadotrophin releasing hormone. Stimulira hipofizo, žlezo v velikosti manjšega oreha, povezano z možgani, ki proizvede dva hormona - FSH (folikelstimulativni hormon) in LH (luteinizirajoči hormon). FSH in LH sta nujno potrebna za razvoj in dozoretje folikla, strukture na jajčniku, ki proizvaja jajčeca in v ciklusu te proizvodnje tudi sprošča estrogen, hormon, zaradi katerega kobila postane »spolno dovzetna za žrebca«, se pravi, da pride v estrus. Do ovulacije povprečno pride 24-48 ur pred koncem estrusa in traja od nekaj ur do enega dne. Ker je optimalna življenjska doba izločenih spermijev cca 48 ur (določene literature sicer navajajo tudi do 72 ur), je najboljši čas za pripust pred samo ovulacijo.
Od skupine majhnih foliklov se loči eden, ki postane dominanten v ciklusu in raste od 3 - 5 mm na dan, dokler ne doseže premera 40 mm. Do oploditve tako pride v zgornjem delu jajcevoda in oplojeno jajčece preživi tu še kak teden, preden se spusti v maternico. Ključni dogodek nastopi kmalu po ovulaciji. Celice iz foliklove strukture se spremenijo v t.i. luteinske celice in tvorijo rumeno telo (corpus luterum), po izgledu in funkciji endokrino žlezo, ki začne proizvajati hormon progesteron, nujen za nastanek in vzdrževanje brejosti do začetka funkcioniranja placente (posteljice). Embrio ustvari kemični signal, ki ga maternica sprejme in tako zazna brejost. Če ga ne, maternica sprosti prostaglandin, ki potuje po krvi in ob prihodu v jajčnik uniči rumeno telo. Nivo progesterona pade, začnejo se ustvarjati novi folikli.
Zgodnji ultrazvočni pregled omogoča ne samo potrditev brejosti, temveč tudi preverjanje morebitnih napak na rodilih v primeru ne-brejosti, preverjanje rasti folikla in dokaj točno napovedovanje ovulacije. Še posebej pomembno je preverjanje števila zarodkov. Dvojčki so pri konjih skrajno nezaželeni, saj pri večini brejosti pride do abortusa, mrtvorojenih žrebet ali smrti kmalu po rojstvu. Po 21. dnevu se že zazna srčni utrip; po 40. dnevu izraz embrio, zarodek, zamenjamo s fetusom, plodom. V prvih šestih do sedmih mesecih plod zraste do velikosti povprečne mačke. Večina rasti se torej dogaja v zadnjih štirih mesecih. To predstavlja večjo obremenitev za kobilin organizem, saj plod zdaj črpa dosti več hranilnih snovi kot v začetku.
Povprečna dolžina brejosti je od 338 do 343 dni. Normalen razpon je v okviru 320 do 360, po mnenju nekaterih veterinarjev celo 380 dni. Ne bodite pretirano zaskrbljeni, če vaša kobila nosi čez rok (11 mesecev po datumu zadnjega pripusta). Kobile posedujejo izredno sposobnost, da lahko zadržijo popadke oz. žrebitev za več dni, če se počutijo ogrožene. Ko se brejost zavleče, po vašem izračunu, čez 340 dni, pokličite veterinarja, da kobilo pregleda in ugotovi, ali je sploh breja oz. preveri njeno zdravstveno stanje in stanje ploda. Strokovnjaki odsvetujejo sproženje poroda samo na podlagi matematičnega izračuna datuma žrebitve. Rast žrebeta v maternici je od primera do primera drugačna, nekateri se razvijajo počasneje in zaradi tega bi lahko s prehitro umetno sproženim porodom žrebe spravili na svet prezgodaj, še nepripravljeno. Kot pri vsaki nosečnosti, je tudi pri konjih tako, da žrebe, ko dovolj dozori v maternici, da je pripravljeno na zunanji svet, to signalizira kobili in ta sproži porod. V glavnem ne obstaja riziko pri kobili, če nosi dlje od izračunanega datuma, je pa velik riziko za žrebe, če ga prisilimo priti na svet prezgodaj in nepripravljenega. Statistično je ugotovljeno, da t.i. »ponašanje«, brejost preko normalnega razpona, ne pomeni tudi večjega žrebeta (kot je to na primer značilno pri kravah). Celo nasprotno, žrebeta so dostikrat bolj drobna kot normalno.