Nosečnost in starševstvo prinašata številne spremembe v življenju posameznika in družine. Ena izmed ključnih dilem, s katero se soočajo bodoči starši, je ureditev porodniškega in starševskega dopusta ter z njimi povezanih finančnih in socialnih pravic. V zadnjih letih se vse več Slovencev odloča za delo v sosednji Avstriji, kar naravno poraja vprašanja o primerjavi in razlikah v sistemih porodniške nege med državama. Kako poteka porodniška v Avstriji, kakšne so njene prednosti in slabosti v primerjavi s slovenskim sistemom ter kakšne so specifičnosti, ki jih je dobro poznati?
Zaščita nosečnic na delovnem mestu: Avstrija vs. Slovenija
Ena izmed najbolj izpostavljenih razlik med Avstrijo in Slovenijo se nanaša na zaščito nosečnic na delovnem mestu. V Avstriji delodajalec nosečnice po zakonu ne sme odpustiti. Ta zaščita je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v času, ko je ženska najbolj ranljiva. V primeru, da delodajalec krši to pravilo, so predvidene sankcije.
V Sloveniji je situacija nekoliko bolj zapletena. Čeprav zakon v primeru zaposlitve za nedoločen čas nosečnice prav tako ščiti pred odpovedjo do konca dojenja, se delodajalci pogosto poslužujejo drugih metod, da bi se izognili obveznostim. Najpogostejši način je zaposlovanje za določen čas. Ko se taka pogodba izteče, delodajalec pač ne podaljša nove, kar tehnično gledano ni odpoved, a je rezultat za nosečnico enak - izguba službe. Ta praksa je dovoljena tudi v Avstriji, vendar se zdi, da je v Sloveniji bolj razširjena in predstavlja pomemben izziv za mlade ženske, ki bi rade ustvarile družino.
Kljub temu pa je pomembno poudariti, da Avstrija poleg prepovedi odpovedi nosečnicam ponuja tudi dodatne ugodnosti, kot je zakonsko zagotovljeno štiri ure sedečega in štiri ure stoječega dela, ter prepoved dela ob vikendih. Te ukrepe, ki so v veljavi že v prvih mesecih nosečnosti, skupaj z obvezno prijavo nosečnosti delodajalcu, krepijo položaj bodočih mater.
Finančna podpora med nosečnostjo in po porodu
Avstrijski sistem porodniške nege se odlikuje z relativno radodarno finančno podporo, ki se začne že nekaj mesecev pred porodom. V času nosečnosti in po porodu imata oba starša pravico do izostanka iz službe do dopolnjenega drugega leta starosti otroka.
Dopust v nosečnosti in po rojstvu:
Ko ženska izve za nosečnost, se mora naročiti na pregled pri ginekologu, pri čemer je predvidenih najmanj pet pregledov. Prejme tudi materinsko knjižico, v kateri so vse potrebne informacije o njeni nosečnosti, pregledih, porodu in obdobju po porodu. Ginekološki pregledi, porod in nega po porodu so brezplačni v javnih zdravstvenih ustanovah, če želi prejemati vsa nadomestila, se mora ženska redno udeleževati vseh predvidenih pregledov.
Polno zdravstveno zavarovanje brezplačno krije:
- preglede in posvete pri ginekologu,
- preglede, posvete in pomoč babice med nosečnostjo in po porodu,
- zdravila in zdravstvene pripomočke,
- celotno nego v bolnišnici ali v porodnišnici za največ 10 dni ali dlje ob morebitnih zdravstvenih zapletih,
- povračilo stroškov za umetno oploditev v višini 70 odstotkov (pogoje o upravičenosti določa zakonodaja).
Avstrijska mamica največkrat rodi v porodnišnici, kjer ji z otročkom tudi nudijo večdnevno nego. Lahko pa se odloči za tako imenovani "ambulantni porod", ko rodi v porodnišnici, ki jo nato skupaj z otročkom zapustita že po nekaj urah, in se nega nadaljuje doma, kjer jo obiskujeta tako pediater kot tudi babica. Seveda če porod poteka brez zapletov in če sta oba zdrava. Nudijo pa tudi možnost poroda na domu, pri katerem pomaga izbrana babica, in poroda v zasebnih ustanovah, ki je praviloma plačljiv.
Obvezen materinski dopust (Mutterschutz):
Materinski dopust je v Avstriji obvezen. Nosečnica ne sme delati osem tednov pred predvidenim datumom poroda, v primeru rizične nosečnosti pa se to obdobje podaljša na 12 tednov pred porodom. Če mora nosečnica zaradi rizične nosečnosti prej na bolniško, prav tako prejema porodniško nadomestilo. Materinski dopust traja nato še med osem in 12 tednov po porodu, odvisno od okoliščin (prezgodnje rojstvo, carski rez, večplodna nosečnost).
Med obveznim materinskim dopustom prejema redno zaposlena mamica nadomestilo v višini celotne plače ter morebitni regres in božičnico. Samozaposlene imajo pravico do pavšalnega nadomestila, zaposlene za določen ali skrajšan delovni čas pa dobijo 9,30 evra dnevno. Brezposelne prejemajo do 180 odstotkov zadnjega prejetega socialnega transferja.
Starševski dopust (Karenz):
Po preteku obveznega materinskega dopusta se lahko starši odločijo za starševski dopust, ki ga lahko izkoristijo tudi očetje. V Avstriji ni obveznega očetovskega dopusta, lahko pa očetje izkoristijo plačan "mesečni družinski bonus" v obdobju 91 dni po rojstvu otroka. Zaposleni v javni upravi in v zasebnem sektorju (na podlagi kolektivne pogodbe) imajo pravico do enega meseca dopusta, ki pa ni plačan.
Za redno zaposlene je nadomestilo med starševskim dopustom odvisno od pretekle neto plače (računa se zadnje obdobje treh mesecev) in dolžine starševskega dopusta. Starši izberejo plačilno shemo in dlje kot traja starševski dopust, nižje je nadomestilo. Avstrija ponuja tudi možnost neplačanega starševskega dopusta, ki ga prav tako lahko izkoristita oba starša do dopolnjenega drugega leta starosti otroka. Tri mesece neplačanega dopusta si lahko "prihranijo" za pozneje in jih izkoristijo do sedmega leta starosti otroka. Starši, ki so bili zaposleni v podjetju najmanj tri leta, pa lahko po izteku starševskega dopusta zaprosijo za skrajšan delovni čas do dopolnjenega četrtega leta otroka.
Družinski dodatek in druge posebne olajšave
Avstrija je znana kot družini prijazna država, kar potrjujejo tudi dodatne ugodnosti, ki jih ponuja. Od januarja 2019 v Avstriji veljajo posebne olajšave za družine. Družina na otroka do 18. leta starosti prejme družinski dodatek (Familienbeihilfe) ne glede na dohodke. Če je več otrok v družini, so sorazmerno višji dodatki, socialno ogroženi pa dobijo še dodatnih 250 evrov letno na otroka. Poznajo tudi posebne "družinske kartice", s katerimi lahko družine uveljavljajo posebne popuste pri različnih dejavnostih.
V primeru, ko eden od staršev dela v Avstriji, drugi pa v Sloveniji, je situacija glede družinskih prejemkov urejena s predpisi Evropske unije. Uredba (EGS) št. 1408/71 določa, da mora družinske dajatve primarno zagotavljati država stalnega prebivališča družine, kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb zaposlena. Če torej mati dela v Avstriji, oče pa v Sloveniji, kjer ima družina stalno prebivališče, je primarno pristojna država Slovenija. Vendar pa je v takih primerih Avstrija sekundarno pristojna za izplačilo morebitne razlike med dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča, in dajatvami, do katerih bi bila sicer upravičena v Avstriji, če bi bili tam zaposleni. V praksi to pogosto pomeni, da slovenski starši, zaposleni v Avstriji, v času koriščenja starševskega dopusta prejemajo nižji slovenski starševski dodatek, enkrat letno pa v Avstriji zaprosijo za izplačilo razlike do višjega avstrijskega nadomestila. Ta sistem, čeprav v skladu z evropsko zakonodajo, lahko povzroči precej birokracije in finančne nestabilnosti za mlade družine.
Primerjava z drugimi državami in izzivi
Primerjava porodniških sistemov po svetu razkriva velike razlike. Medtem ko ZDA ne nudijo plačanega porodniškega dopusta, so države kot je Estonija izjemno radodarne z dolgim obdobjem dopusta. V povprečju materam v državah OECD pripada malo manj kot 18 tednov plačanega porodniškega dopusta. Očetje v državah OECD so ob rojstvu otroka na dopustu le kratek čas, čeprav nekatere države nudijo daljši očetovski dopust.
V Sloveniji se pravila glede očetovskega dopusta spreminjajo; za očete, ki so postali očetje letos, je na voljo le še 30 dni plačanega dopusta. V nekaterih državah, kot je Islandija, je starševski dopust strogo deljen na pol med oba starša, medtem ko v Švici visoki stroški vrtcev pogosto vodijo do tega, da matere ostanejo doma z otroki. V Avstriji, čeprav je nosečnica zelo zaščitena, je nega bolnega otroka omejena na največ dva tedna na leto za starša, kar predstavlja pomemben minus za družine.
Zaključek
Avstrijski sistem porodniške nege ponuja številne prednosti, predvsem v obliki visoke zaščite nosečnic na delovnem mestu, radodarne finančne podpore med nosečnostjo in po porodu ter obsežnih družinskih dodatkov. Vendar pa je pomembno razumeti tudi kompleksnost pridobivanja teh pravic, zlasti v primeru, ko eden od staršev dela v drugi državi EU. Medtem ko Slovenija ponuja določene pravice, se avstrijski sistem v marsičem izkaže za bolj celovitega in finančno ugodnejšega za mlade družine. Ključ do uspešne navigacije po teh sistemih leži v dobrem informiranju in poznavanju specifičnih predpisov, ki veljajo tako v Avstriji kot v Sloveniji, ter v upoštevanju evropske zakonodaje o koordinaciji socialnih varnosti.
tags: #porodniska #v #avstriji #razlika