V prvih mesecih življenja je pravilen razvoj dojenčka ključnega pomena, pri čemer igrata pomembno vlogo tako drža kot rokovanje z dojenčkom. Znanje različnih prijemov in tehnik "baby handling" omogoča staršem, da bolje razumejo potrebe svojega malčka, vedo, kaj mu je všeč in česa ne mara, ter kako se v tem obdobju razvija. V prvih mesecih dojenčki večino časa preživijo v materinem naročju, zato sta pravilna drža in rokovanje še toliko bolj pomembna.
Kdaj lahko dojenčka obrnemo na trebuh?
Dojenčka lahko začnete obračati ali polagati na trebuh že takoj, ko se zaceli popek. S položajem na trebuhu si dojenček gradi ustrezno mišično aktivnost v trupu, stabilnost ramenskega obroča in kakovostno kontrolo glave. To mu omogoča, da si zgradi bolj celostno telesno shemo, saj ne bo ves čas samo na hrbtu in boku, ampak bo s pasenjem kravic odkril, da ima tudi sprednjo stran telesa, ki jo bo začutil ob stiku s podlago. Ko se dojenček enkrat sam zmožen obrniti na trebuh, jim je to običajno všeč in vse več časa preživijo v takem položaju.
Pomembnost "pasenja kravic" in pravilna izvedba
"Pasenje kravic" je ključni element v razvoju dojenčka. Nepravilno pasenje kravic lahko spodbuja napačne gibalne vzorce in nekakovostno ter neusklajeno mišično aktivnost. Zato bodite pozorni, da so komolci v opori, pred linijo ramen in ne pod prsnim košem, ampak malenkost širše. Pogled naj bo usmerjen naprej v podlago in ne gor v prostor s preveč privzdignjeno glavo. Prav tako bodite pozorni na poravnavo trupa in da so nogice postavljene v širini medenice. Kadar opazite, da dojenček ne mara trebušnega položaja, se torej iz trebuha hitro obrne nazaj na hrbet, joka, kadar je v trebušnem položaju, ga ne zadrži dolgo in se hitro utrudi (glavo veliko odlaga na podlago), potem vam to pove, da morda potrebuje kakovostno spodbudo.
Gibalni razvoj in vloga trebušnega položaja
Gibalni razvoj dojenčka se začne na trebuščku. Vse dejavnosti izhajajo iz tega položaja. Novorojenček je na trebuščku v položaju popolne fleksije, medenica je dvignjena od podlage, nogice pa so pokrčene. Sposoben je dvigniti glavo in obraz obrniti na drugo stran. Že tukaj se dogaja pomembna izkušnja prenosa teže. Trebušna lega je pomembna zaradi stabilnosti in mišične aktivnosti v trupu, kar je predpogoj za kobacanje po štirih. Pomembno je, da dojenček vsak dan nekoliko časa preživi na trebuščku, zaradi krepitve mišic in lastne samozavesti o sposobnostih svojega gibalnega razvoja.
Kako uvajati trebušni položaj glede na starost?
V starosti od 0 do 1 meseca: Dojenčka po rojstvu pa tja do mesec dni starega lahko večkrat na dan, ob vsakem previjanju počasi obrnete na trebuh in ga med tem animirate ali se z njim pogovarjate ter ga na ta način poskušate pripraviti, da bo nekaj trenutkov ostal na tem položaju. Čisto dovolj bo nekaj sekund, minuta ali dve. Dokler se ne pritožuje, naj bo na trebuhu, ko začne ječati ali jokati, ga počasi obrnite preko boka na hrbet. Vsak dan je tako najmanj 6 do 8 krat na trebuhu, lahko tudi večkrat.
V starosti od 2 do 3 mesece: Ker ga boste od samega začetka navajali, mu bo trebušni položaj v tej dobi že znan. Nadgradite pa ga lahko tako, da mu komolce pomaknete pred ramena, tako da se nanje nasloni. Medenico mora imeti pri tem ves čas na podlagi. Če jo dviguje, nežno položite nanjo vašo roko in posledično jo bo spustil na podlago. Predenj lahko položite igračko ali kakšno interaktivno oblazinjeno žogo, da jo bo lahko opazoval.
V starosti 4 do 6 mesecev: V tem obdobju si lahko ravno tako pomagate z različnimi zanimivimi predmeti, živahnih barv, ki bodo pritegnili dojenčkovo pozornost in z njimi stimulirajte dojenčka, da se bo začel odrivati od stegnjenih rok in posegati naprej proti igrači. Lahko mu pomagate tudi tako, da podložite zvito odejo pod prsni koš v višini prsi. S časoma odejo umaknite, da bi lahko sam občutil dvig prsnega koša od podloge. Medenica naj bo ves čas na podlagi. Kolki so maksimalno iztegnjeni.
V starosti od sedem mesecev naprej: Od sedmega meseca dalje pa lahko otroku pomagate, da sestavi štirinožni položaj ter se nežno ziba naprej, nazaj in levo, desno. Igračko mu postavite na 10-centimetrsko podlago, npr. kakšno škatlo, da se bo moral pri tem nagniti na eno stran, da bi jo lahko dosegel z drugo roko. Tako bo treniral prenos teže z leve na desno stran telesa in zavedanje, da se lahko na eno roko nasloni ter z drugo po nečem poseže. Lahko ga spodbujate tudi z žogo, ki mu jo pošljete s strani in jo mora z eno roko doseči ali odriniti.
Kako pogosto na trebušček?
Ker je položaj na trebuščku za novorojenčke na začetku precej naporen, s trebušnim položajem ne pretiravamo. Bolje je, da dojenčka čez dan obrnemo na trebušček večkrat za par minutk, kot da ga obrnemo le enkrat na dan in potem vztrajamo predolgo. Ko dojenčka obrnemo v trebušni položaj, s tem dosežemo, da se začne odrivati z rokami od podlage. Sprva je tega odrivanja malo, oziroma je minimalno. Ker dojenček tudi še nima dovolj moči in stabilnosti, da bi bili ti odrivi močnejši, posledično tudi kontrola glave še ne more biti dovolj razvita. Sprva gre med odrivanjem od podlage le za minimalne dvige glave. Z vedno večjo starostjo dojenčka pa postajajo vse večji in časovno daljši. S starostjo dojenčka se zmanjšuje tudi zakrčenost v okončinah. Posledično pride tudi do nižjega položaja medenice in s tem do razbremenitve ramenskega obroča, rok in glave. Ker se medenica spusti nizko na podlago, dojenček lažje odrine z rokami od podlage ter privzdigne in kontrolira glavo.
Priporoča se, da večkrat na dan obrnete svojega dojenčka na trebušček za kratek čas. Vi sami najbolje poznate svojega dojenčka in preden začne jokati, ga obrnite nazaj na hrbet ali bok. Postopoma povečujte čas na trebuščku.
Pozitivni učinki trebušnega položaja
Trebušni položaj ima številne pozitivne učinke na razvoj dojenčka:
- Pozitiven vpliv na kontrolo glave (obvladovanje in zadrževanje glave v položaju in spreminjanje položaja glave v prostoru).
- Občutenje lastne teže na trebuhu in ramenskem obroču.
- Pozitiven vpliv položaja na rami, roki, prsnem košu, medenici, kolkih in nogi.
- Pozitiven vpliv gravitacije na notranje organe.
- Naslanjanje in odrivanje od rok, ki so nujna predstopnja prestreznih in zaščitnih reakcij (ko kot starejši pade, se ujame na stegnjeni roki).
- Videnje in doseganje igrač spredaj.
- Obračanje s trebuha na hrbet in obratno.
- Premikanje po prostoru.
- Uporaba roke v funkciji.
Že od samega začetka dojenčka spodbujajte k trebušnemu položaju.
V katerih primerih je potrebno počakati s trebušnim položajem?
S trebušnim položajem počakajte tik po zaužitem obroku, saj obstaja verjetnost, da bo v tem položaju otrok bruhal. Zato najmanj uro po zaužitem obroku otroka ne postavljajte na trebuh. Ravno tako je previdnost potrebna pri otrocih, ki so nagnjeni k bruhanju ali tistih, ki imajo težave z refluksom. Dojenčki v primeru nezadostne kontrole glave lahko izbruhano tekočino vdihnejo, kar lahko povzroči nevarnost zapore dihalne poti ali aspiracijske težave. Pri otrocih s tovrstnimi težavami je potrebna previdnost in prisotnost starša/skrbnika ves čas, ko je otrok v trebušnem položaju. V tem primeru je smiselno trebušni položaj tudi nekoliko prilagoditi, zato se posvetujte s svojim zdravnikom ali nevrofizioterapevtom.
Potrebno je tudi razlikovati med ustreznim trebušnim položajem, kjer je otrok z rokami oprt na podlago in trebušnim položajem, kjer sta obe roki dlje časa dvignjeni od podlage in otrok pretirano napenja hrbtne mišice. Ta tako imenovan fenomen »plavalca« sicer lahko opazimo za kratek čas (najpogosteje okrog otrokovega petega meseca starosti), vendar ga mora znati prekiniti, torej z rokami priti v oporo. V primeru vztrajanja v položaju plavalca se posvetujte z razvojnim nevrofizioterapevtom, kako otroku aktivnost olajšati oziroma ga spodbuditi k pravilnemu gibalnemu vzorcu.
Kako pa trebušni položaj vpeljati pri dojenčku, ki ga zavrača?
Dojenčki, ki trebušnega položaja niso občutili že v zgodnjem razvoju, ponavadi ta položaj zavračajo. Običajno takšni dojenčki z jokom prekinejo postavljanje v trebušni položaj in večino zgodnjega življenja (do 6 mesecev starosti) preživijo v naročju, vozičku ali počivalniku. V takšnem primeru je potrebno otroka privajati na trebušni položaj postopoma in večkrat na dan, vsak dan. Vztrajnost se pri tem zagotovo izplača. Če dojenček ne zdrži na tleh, lahko položaj nekoliko prilagodite. In sicer otroka položite čez svoje noge (vi sedite na tleh s stegnjenimi nogami spredaj) tako, da se z rokami na drugi strani nog dotika tal, vi pa se zibate levo desno. Postopoma preidete na oporo na roke (prenesete otrokovo težo naprej), tako, da ga nagnete in z glavico počasi postavite v stik s podlago. Roki mu postavite v stik s podlago, nekoliko počakate in občutili boste, kako se bo od podlage odrinil in zadržal oporo na stegnjenih komolcih. Če ne zadrži stegnjenih komolcev, mu jih je treba podpreti v vašo roko. Zavedati pa se morate, da je spretnost pri lovljenju na roke ob padcih odvisna od tega, kako dobro dojenček obvladuje aktivnosti na trebuhu, zato je osvajanje vseh stopenj in elementov trebušnega položaja ena izmed ključnih komponent kvalitetnega gibalnega razvoja dojenčkov.
Bibina svetovalka Špela Gorenc Jazbec pojasnjuje, da pri dojenčkih, ki ne želijo biti v položaju na trebuščku, po navadi odkrijejo kasneje težave z neusklajenim mišičnim tonusom. ''Ta jim ne omogoča primerno kakovostnega trebušnega položaja. Saj jim je zaradi neusklajenosti mišic oziroma mišične aktivnosti le ta naporen. Zaradi tega se hitro utrudijo in se začnejo pritoževati.''
Spanje dojenčka na trebuhu: Tveganja in priporočila
Spanje dojenčka na trebuhu ni priporočljivo zaradi povečanega tveganja za sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS). SIDS je tretji vodilni vzrok umrljivosti dojenčkov v ZDA in vodilni vzrok smrti pri dojenčkih, starih od 28 do 364 dni. Čeprav ne poznamo natančnega vzroka SIDS, obstajajo povezave in dejavniki tveganja, med katerimi je spanje dojenčka na trebuhu eden najpomembnejših okolijskih dejavnikov. Ameriško pediatrično združenje je že leta 1992 posredovalo priporočila za spanje "na hrbtu", kar je vodilo do dramatičnega zmanjšanja smrti zaradi SIDS.
Kaj se v dojenčkovih možganih in telesu dogaja, če spi na trebuhu? Med glavnimi nevarnostmi sta zadušitev zaradi okluzije zunanjih dihalnih poti z mehko posteljnino ali zaradi sploščitve nosu z zamikom jezika nazaj. Obstaja tudi nevarnost ponovnega vdihovanja lastnega ogljikovega dioksida, saj se dojenčki zaradi nezrelih kemoreceptorjev ne odzovejo na respiratorno acidozo. Poleg tega spanje na trebuhu povzroča obstrukcijo zgornjih dihalnih poti in moti odvajanje telesne toplote, kar vodi do pregrevanja. Nekatere študije so pokazale tudi zmanjšanje snovi P v možganih, ki je ključna za nadzor gibanja glave in vratu.
Študije, ki so raziskovale spanje prezgodaj rojenih dojenčkov na trebuhu, so sicer pokazale daljši in globlji spanec, vendar tudi več prekinitev dihanja. Kljub nekaterim razpravam o potencialnih prednostih trebušnega spanja pri odraslih v intenzivnih enotah, so smernice za spanje dojenčkov jasne: priporočeno je spanje na hrbtu.
Resnica o spanju na trebuhu - kaj morajo vedeti starši
"Refleks mečevanja" in njegov pomen
Dojenčki med razvojem kažejo veliko nehotnih gibov. Eden takšnih gibov je "mečevalni refleks" ali tonični vratni refleks. Ko dojenčka položite v položaj za spanje, se njegova glava obrne na eno stran z iztegnjeno roko in nogo, medtem ko sta druga roka in noga pokrčeni. Ta refleks je normalen del razvoja in odraža nezrelost živčnega sistema.
Spanje na boku: Tveganja
Raziskave kažejo, da je spanje na boku prav tako tvegano kot spanje na trebuhu. Čeprav se starši pogosto bojijo, da lahko dojenček, ki bruha, aspirira v položaju na hrbtu, so raziskave pokazale, da je ravno nasprotno.
Povezava med SIDS in encimi
Študija Carmen Harrington in sodelavcev je raziskovala povezavo med pomanjkanjem določenega encima (BChE) in povečanim tveganjem za SIDS. Ugotovili so, da imajo dojenčki, ki umrejo za SIDS, v krvi manjše količine tega encima. Nizke ravni BChE lahko pomenijo manj razpoložljivega acetilholina, kar bi lahko vplivalo na zmožnost možganov, da se v primeru nevarnosti prebudijo. Študija je pomembna, vendar pušča več vprašanj kot odgovorov.
Abdominalni refleks in njegova vloga
Izraz "abdominalni spalni refleks" ni široko priznan v strokovni literaturi. Abdominalni refleks je sicer nevrološki refleks, ki ga stimulira božanje trebuha, vendar njegova povezava s spanjem ni jasno dokazana. Nekatere interpretacije predlagajo, da bi lahko spanje na trebuhu vplivalo na sproščanje hormonov, vendar so te trditve še vedno predmet raziskav. Pomembno je poudariti, da je spanje na trebuhu povezano s povečanimi tveganji, medtem ko se nevrološke motnje ali asimetričnosti zaradi tega položaja ne bi smele pojavljati.
Če dojenček kaže znake večje vzdraženosti ali težav z umirjanjem, je pomembno poiskati strokovno pomoč pri ustreznih strokovnjakih, ne pa iskati rešitev v položaju spanja.
Priporočila za starše
Vsi strokovnjaki se strinjajo, da je za splošno javnost pomembno zavedanje o varnih praksah spanja dojenčkov. Vse informacije namenjene splošnemu izobraževanju naj starši vedno dopolnijo s posvetom z zdravnikom. Priporočila, informacije na spletnih straneh ali preko družabnih omrežij so lahko včasih netočne ali zavajajoče. Zato je ključnega pomena, da se starši zanašajo na preverjene vire in strokovne nasvete.
tags: #postavljanje #dojencka #na #trebuh