Prvi pregled dojenčka pri pediatru je ključen mejnik v zgodnjem obdobju otrokovega življenja. Običajno je načrtovan, ko dojenček dopolni en mesec starosti. Ta pregled ni zgolj rutinska kontrola, temveč predstavlja pomemben korak pri spremljanju rasti in razvoja malega bitja, ki še ni sposobno samo opisati svojih težav. Hkrati pa prvi pregled predstavlja osnovo za vse nadaljnje zdravstvene obravnave.
Izbira pediatra in organizacija pregleda
O izbiri osebnega zdravnika za vašega otroka se lahko posvetujete v vašem zdravstvenem domu. Informacije o razpoložljivih zdravnikih pediatrih so na voljo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Osebni zdravnik za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je specialist pediater ali specialist šolske medicine. Izjemoma je lahko specialist splošne medicine oziroma družinske medicine.
Pregled poteka v prisotnosti enega ali obeh staršev oziroma skrbnikov v prostorih zdravstvenega zavoda ali zasebne ordinacije. Na pregled so dojenčki običajno napoteni že iz porodnišnice ali pa jih vabi patronažna služba. V prvem mesecu dojenčkovega življenja je ta pod budnim očesom patronažne sestre. Ta v tem času odgovarja na vsa vaša vprašanja in vam svetuje pri negi vašega dojenčka. Štiri tedne ali mesec po rojstvu pa morate na prvi pregled k pediatru. Na to, da se morate na prvi pregled pri njem naročiti, vas bo opomnila patronažna sestra.
Pred prvim obiskom pediatra je pomembno urediti zdravstveno kartico za otroka. Takoj ko prejmete otrokov rojstni list, ga predložite svojemu delodajalcu, tisti samozaposleni pa na območni enoti ZZZS. S priporočeno pošto jo boste dobili na svoj naslov v roku dveh tednov, če pa boste do pediatra zaradi nevšečnosti morali prej, lahko to storite z začasno izdanim potrdilom. Priporočljivo je tudi, da v pogled prinesete izvide matere otroka, saj lahko podatki o posebnih okoliščinah v družini, težavah matere pred nosečnostjo in med njo ter podatki o porodu vplivajo na oceno stanja novorojenčka.
Kaj vzeti s seboj na pregled?
Na pregled je priporočljivo prinesti materinsko knjižico, fotokopije otrokovih izvidov iz porodnišnice (če so na voljo), otrokovo zdravstveno kartico (če je že urejena) ali zdravstveno kartico starša, po katerem bo otrok zavarovan.
Starši naj s seboj vzamejo tudi tetra pleničko ali podlogo za previjanje, priporočljivo je, da imajo vsaj dve, saj se ob tehtanju otroci pogosto polulajo. Za hranjenje po steklenički naj starši prinesejo s seboj vsaj en obrok mleka. Priporočljivo je imeti s seboj tudi rezervne pleničke za previjanje, vlažilne robčke za čiščenje, dodatna oblačila in mehko brisačo ali majhno odejico, da boste vanj zavili otroka, ko bo ta gol.
Dojenčka oblecite tako, da ga boste lahko hitro in brez težav slekli, zato se oblačilom z veliko gumbi raje izognite. S seboj vzemite tudi očka. Dodaten par rok vedno prav pride, dve glavi vesta več in pozabita manj kot ena, navsezadnje pa mali sonček za nego in skrb potrebuje oba. Glede hranjenja ne skrbite. Dojenčka podojite, ko je lačen, da se s tem izognete nepotrebnemu joku, pa naj bo to pred odhodom k pediatru, v čakalnici, ali v ordinaciji med samim pregledom. Osebje mora to razumeti, vmes pa lahko čas zapolnite tako, da se z njimi pogovorite o tistem, kar vas zanima.
Potek prvega pregleda pri enem mesecu starosti
Prvi pregled novorojenčka zahteva potrpežljivost, nežnost ter prilagodljivost v načinu pregleda. Pediater bo najprej opravil pogovor s starši o družinskih razmerah, morebitnih boleznih v družini in njunem življenjskem slogu, glede hranjenja novorojenčka, njegovega odvajanja in dodajanja prehranskih dopolnil (vitamina D). Pri tem išče dejavnike, ki bi lahko vplivali na novorojenčka.
Zatem bo sledil splošni telesni pregled. Pediater bo določil višino, težo, obseg glavice in prsnega koša. Preverjal bo napetost mišic in refleksov, preskus za prirojeni izpah kolkov (v nekaterih primerih ultrazvočni pregled). Pregledal bo kožo, sluznice, popek, bezgavke, nos, ustno votlino, vrat, spolovila, pretipal bo trebuh in odkrival morebitne prirojene nepravilnosti. Pozoren bo na obnašanje novorojenčka, kar mu bo v pomoč pri ocenjevanju zrelosti in delovanja njegovega živčevja.
V prvih dneh novorojenčki ob joku lahko postanejo živo-rdeči ali celo pomodrijo za kratek čas, imajo modrikaste rokice in nogice (akrocianoza). Če jim je hladno, postane njihova koža pegasta, podobno kot marmor. Izrazita pomodrelost, bledica ali zgodnja zlatenica pa so vedno znak pomembne ogroženosti in zahtevajo takojšnjo intenzivno diagnostično obdelavo in zdravljenje. Zaradi poroda imajo novorojenčki lahko drobne podplutbe zlasti po glavici in obrazu. Na očesnih vekah, čelu, po nosku ter v zatilju se lahko pojavijo "štorkljina znamenja". Pri temneje pigmentiranih novorojenčkih lahko opazimo na spodnjem delu hrbta in na ritki temnejšo modrikasto liso (mongolska lisa). Glavica je lahko ovalna in otekla, kar je porodna oteklina. Pri nekaterih novorojenčkih je oteklina posledica izliva krvi pod pokostnico (kefalhematom), ki praviloma nenevarna in izgine po nekaj tednih. Lobanjske kosti so lahko na vrhu glavice mehke, večinoma pa so čvrste in se lahko tudi prekrivajo. Na sprednjem delu glavice tipljemo različno velik mehak predel (fontanela).
V prvih dneh imajo novorojenčki oči pretežno zaprte, veke pa so otekle zaradi poroda in očesnih kapljic, ki jih dobijo vsi novorojenčki takoj po rojstvu zaradi preprečevanja nevarnega gnojnega vnetja oči. Krvavitve nad beločnico so posledica pokanja drobnih žilic v veznici med porodom. Uhlji imajo lahko različno obliko, vhod v sluhovod je lahko skoraj zakrit. Nosek novorojenčka ima nežne hodnike, ki jih pogosto delno mašijo ostanki plodovnice, sluzi ali materine krvi; novorojenčki kihajo, da si očistijo dihalno pot. Zgornja ustnica ima na sredini sesalni mehurček. Novorojenčki večinoma nimajo zobkov, čeprav se njihov skorajšnji prihod že kaže z oteklinicami na dlesni. Jezik je velik in na ustno dno včasih vezan s kratko in debelo povezavo (frenulum). Vrat je kratek in širok. S tipanjem se ocenjuje, ali je prišlo med porodom do natrganja mišice obračalke glave ali zloma ključnice.
Zdravi novorojenčki imajo velik razpon v hitrosti in načinu dihanja (30 do 40 vdihi na minuto). Ob joku lahko opazimo ugrezanje prsnice ob vdihu. Sprememba hitrosti dihanja ter znaki, kot so stokanje, dihanje z nosnimi krili in močno ugrezanje medrebrnih prostorov, sodijo med pomembne bolezenske znake. Srčni utrip je precej hitrejši kot pri odraslem (100 - 180 utripov na minute). V prvih urah po rojstvu se lahko slišijo šumi, ki so posledica počasnejšega prehoda na zunajmaternični način pretakanja krvi.
Trebušček je velik, saj so trebušne mišice ohlapne, jetra in vranica pa večji. Popkovnica se suši in krči. Spolovilo je zaradi vpliva materinih hormonov nabreklo. Pri deklicah so povečane male sramne ustnice in ščegetavček, pogost je izcedek, ki mu lahko sledi manjša krvavitev. Dečki imajo veliko mošnjo, v kateri zatipamo modi; pogosto je ob njih prisotna tekočina (vodna kila). Kožica na udu je tesna. Večina novorojenčkov izloči prvi urin med porodom ali neposredno po njem, nato lahko sledi obdobje brez uriniranja do 24 ur. Pregledajo si in potipajo tudi hrbet, zlasti simetričnost in potek hrbtenice. Preverijo gibljivost kolkov, ki so pogosto ohlapni. Zaradi stisnjenosti v maternici pa je lahko gibljivost omejena. Ob pregledu okončin so pozorni na njihovo gibljivost; zmanjšano gibanje roke je lahko znak nalomljene ključnice ali poškodbe živčnega pleteža. Novorojenčki imajo zelo pogosto položajno deformacijo stopal, ki je večinoma prehodna in nenevarna. Le redko so te deformacije zatrjene in zahtevajo pregled pri ortopedu.
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Preventivni pregledi skozi prvo leto
Preventivni pregledi so aktivni zdravstveni nadzor in spremljanje zdravstvenega stanja posameznika. Pri pediatru se v prvem letu starosti otroka opravijo ob dopolnjenem 1. mesecu, 3. mesecu, 6. mesecu, 9. mesecu in 12. mesecu. Namenski preventivni pregledi so vezani na ožji cilj ohranjanja zdravja, opravijo se ob dopolnjenem 2. mesecu in med 4. do 5. mesecem. V zadnjem času se namesto izraza preventivni pregled pogosto uporablja izraz posvetovalnica.
Na vsakem preventivnem pregledu se meri telesna višina, masa, obseg glave in prsnega koša. Preverja se vid, sluh, dihanje, reflekse, srčni utrip. Opravi se klinični pregled kolkov in stopal. Pregleda se koža, sluznice, popek, bezgavke, ustna votlina, vrat, spolovila, pretipa trebuh in odkrivajo morebitne prirojene nepravilnosti.
Starost 2 meseca: V otroški posvetovalnici boste izvedeli za otrokovo višino in težo. Opravi se tudi prvi cepljenje po republiškem imunizacijskem programu v Sloveniji proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, Hemofilus influence b (Hib) in otroški paralizi (1. odmerek).
Starost 3 mesece: Na pregledu bosta zdravnik in medicinska sestra določila dojenčkovo višino, težo, obseg glavice in prsnega koša, preverila bosta napetosti mišic in refleksov ter razvojne mejnike.
Starost 6 mesecev: Na pregledu bosta zdravnik in medicinska sestra določila dojenčkovo višino, težo, obseg glavice in prsnega koša. Zdravnika bo zanimalo, ali se otrok nasmehne, kako drži glavico, ali sliši in kako vidi. Pregled zajema tudi odvzem krvi in urina.
Starost 9 mesecev: Na pregledu bosta zdravnik in medicinska sestra določila dojenčkovo višino, težo, obseg glavice in prsnega koša, preverila vid in sluh ter razvojne mejnike. Opravi se ocena razvoja in okvirni nevrološki status ter Denverski razvojni presejalni test.
Starost 12 mesecev: Na pregledu bosta zdravnik in medicinska sestra določila dojenčkovo višino, težo, obseg glavice in prsnega koša, preverila vid in sluh ter razvojne mejnike. Opravi se Denverski razvojni presejalni test, ocena razvoja in okvirni nevrološki status. Opravi se presejalni test za odkrivanje raznih odstopanj na področju govora in komunikacije otroka (CSBS DP). Pediater se s starši pogovori o cepljenju in možnih stranskih učinkih, naredi oceno sposobnosti za cepljenje. Ob 12. mesecih otrok prejme 1. odmerek za bolezni ošpic, mumpsa in rdečk, ter 3. odmerek za pnevmokokne okužbe.
Pomembnost preventivnih pregledov
Preventivni pregledi so namenjeni otrokom do njihovega 18. leta starosti in so ključni za odkrivanje motenj in težav, ki so značilne za določeno razvojno obdobje. Čeprav starši najbolje poznamo svojega otroka, veliko težav lahko spregledamo - oziroma ostanejo neopažene, če jih ne iščemo načrtno. Mednje najpogosteje spadajo prirojene napake, izpah kolkov, nekatere težave z očmi, nespuščena moda pri dečkih, motnje sluha itd. Zato je prav, da se preventivnih pregledov udeležujemo, še posebej pa, da se o vseh posebnostih, ki jih opazimo pri otroku, pogovorimo s pediatrom oziroma šolskim zdravnikom.
V primeru dvomov glede priporočil in ugotovitev zdravnikov ali če vas skrbi, da z vašim otrokom ne bo vse v redu, se za mnenje lahko vprašate še drugega pediatra ali strokovnjaka. Zaupanje z vašim pediatrom je ključnega pomena. Prepričajte se, da ste vprašali vse, kar želite vedeti, saj vam bo le tako lahko strokovno svetoval. Nekatere težave ostanejo neopažene, če jih ne iščemo načrtno!