Dojenje predstavlja temelj zdravja dojenčka in matere ter ima pomemben vpliv na okolje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in UNICEF s svojimi smernicami poudarjata ključne korake za uspešno in optimalno dojenje, ki so zasnovani na obsežnih znanstvenih dokazih. Ta priporočila niso le smernice za prehranjevanje, temveč predstavljajo tudi pomemben prispevek k bolj trajnostnemu načinu življenja, kar potrjujejo tudi pobude, kot je "greenfeeding".
Priporočila WHO in UNICEF za dojenje
Smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in UNICEF-a so jasne in temeljijo na znanstvenih dokazih, ki podpirajo koristi dojenja za otroka in mamo. Ključna priporočila vključujejo:
- Začetek dojenja v prvi uri po rojstvu: Takojšen stik kože na kožo med materjo in novorojenčkom ter prvi podoj v prvi uri po porodu spodbujata vzpostavitev uspešnega dojenja. Ta zgodnji stik krepi vez med materjo in otrokom ter omogoča novorojenčku, da prejme dragoceno prvo mleko (kolostrum), ki je bogato s protitelesi in hranili.
- Izključno dojenje prvih šest mesecev: V prvih šestih mesecih otrokovega življenja naj bi ga mati izključno dojila. To pomeni, da naj ne bi prejemal nobenih drugih tekočin, vključno z vodo, ali trdne hrane. Materino mleko v tem obdobju zagotavlja vso potrebno prehrano in hidracijo za optimalno rast in razvoj.
- Uvajanje varne in ustrezne dopolnilne prehrane ob nadaljevanju dojenja: Po dopolnjenem šestem mesecu starosti se začne uvajati dopolnilna prehrana, ki je varna, ustrezna in energijsko ter hranilno bogata. Dojenje se nadaljuje vzporedno z uvajanjem dopolnilne hrane, pri čemer se priporoča nadaljevanje dojenja do drugega leta starosti otroka ali dlje, dokler to ustreza mami in otroku.
Te smernice so ključne za zagotavljanje optimalnega zdravja otroka, vključno z zmanjšanim tveganjem za okužbe, alergije, debelost in kronične bolezni v kasnejšem življenju. Prav tako imajo dojenje pomembne koristi za zdravje matere, kot so hitrejše okrevanje po porodu, zmanjšano tveganje za določene vrste raka in spodbujanje čustvene povezanosti.
Zdravje in okolje: Povezava "Greenfeedinga"
Koncept "greenfeedinga" poudarja, da so odločitve o hranjenju dojenčkov tesno povezane z vplivom na okolje. Dojenje v primerjavi z uporabo mlečne formule praviloma prinaša bistveno manjši okoljski odtis. To je posledica več dejavnikov:
- Manj embalaže in logistike: Dojenje ne zahteva proizvodnje, pakiranja, transporta in skladiščenja embaliranih izdelkov, kot je to pri mlečnih formulah. Materino mleko je "lokalno dostopna" hrana, ki ne nastaja v tovarni.
- Manjša poraba virov: Proizvodnja mlečne formule je energetsko potratna in zahteva obsežno uporabo surovin (pogosto kravjega mleka), industrijsko predelavo, sušenje ter pripravo z vodo in energijo doma. Dojenje ne potrebuje dodatne energije ali vode za pripravo.
- Manjši ogljični odtis: Raziskave, kot je norveška študija iz leta 2022, so pokazale, da je hranjenje s formulo okoljsko bolj obremenjujoče za 35-72 odstotkov v primerjavi z dojenjem, predvsem zaradi proizvodnje in predelave kravjega mleka. Po izračunih orodja "Green Feeding Climate Action Tool" iz leta 2024, proizvodnja in uporaba formule na svetovni ravni povzročita med 5,9-7,5 milijona ton izpustov toplogrednih plinov in porabo okoli 2,6 bilijona litrov vode letno.
- Manjša obremenitev zdravstvenega sistema: Boljše zdravje mame in dojenčka zaradi dojenja pogosto pomeni manj obiskov pri zdravniku in manj zdravil, kar dodatno zmanjšuje obremenitev narave.
Pobudniki "greenfeedinga", kot je mednarodna mreža International Baby Food Action Network (IBFAN), s to kampanjo ozaveščajo starše, mlade, skrbnike in odločevalce o varovanju zdravja ljudi in okolja že od rojstva. Dojenje je tako lahko pomemben "prvi korak" k bolj trajnostnim navadam.
Ključna je podpora dojenju
Uspeh dojenja je močno odvisen od podpore, ki jo deležna mati v družbi. Ko nosečnice dobijo prave informacije, ko je dojenje v skupnosti lepo sprejeto in ko je pomoč na voljo, lažje steče in traja dlje. WHO in UNICEF spodbujata pobude, kot so "Deset korakov do uspešnega dojenja" in "Novorojencem prijazna porodnišnica". V okviru teh pobud slovenske porodnišnice zagotavljajo usposobljeno osebje, podporo takoj po porodu, stik "koža na kožo", pomoč pri pristavljanju in sobivanje (rooming-in), kar so ključni dejavniki za uspešen začetek dojenja.
V Sloveniji sistematično podpirajo dojenje številne organizacije in institucije, vključno z UNICEF Slovenija z Nacionalnim odborom za spodbujanje dojenja (NOSD), Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), porodnišnicami, pediatri ter svetovalnimi mrežami, kot je Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Pobuda "Dojenju prijazno mesto" se prav tako vse bolj uveljavlja v lokalnih okoljih.
Kot poudarja doc. dr. Evgen Benedik, klinični dietetik na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana: "Dojenje je idealen način hranjenja dojenčka, ki koristi njemu in vam," in "Vsaka mama ima ob vsakem podoju unikatno mleko za svojega dojenčka." Materino mleko je edinstveno - prilagaja se potrebam dojenčka, vedno je na voljo in je naravno prilagojeno človeku.
Kaj pa, če dojenje ne steče?
Kljub prizadevanjem je pomembno priznati, da dojenje ni vedno mogoče. Včasih je psihično ali fizično pretežko, včasih ne steče kljub trudu, včasih pa zaradi zdravstvenih razlogov ni priporočljivo ali se družina odloči drugače. V takšnih primerih je ključno, da družina prejme jasna navodila za varno in ustrezno hranjenje dojenčka, brez občutkov sramu ali krivde.
Če se pojavijo težave, je pomembno poiskati pomoč že v porodnišnici. Pomoč pri pristavljanju, stik "koža na kožo" in preverjanje položaja lahko bistveno pripomorejo k uspehu. Doma je dober znak, če dojenček redno sesa in požira, ima dovolj mokrih plenic in pridobiva na teži. V primeru dvomov je najpametnejši posvet s patronažno medicinsko sestro ali pediatrom. Ukrepati je treba ob močni bolečini, razpokah, zastoju mleka, vročini ali če dojenček očitno slabo napreduje.
Če se uporablja mlečni nadomestek, je ključno, da se ga pripravlja varno po navodilih in v dogovoru s pediatrom. Tudi pri uporabi formul je mogoče slediti principom "greenfeedinga" z premišljenim nakupovanjem in uporabo pripomočkov.
Kako lahko očetje podpirajo dojenje
Vloga farmacevta in podpora v času dojenja
Z naraščajočim pomenom dojenja se povečuje tudi vloga lekarniških farmacevtov pri svetovanju mladim staršem, nosečnicam in doječim materam. Farmacevti lahko nudijo celostno svetovanje glede težav v nosečnosti, med dojenjem in pri samozdravljenju otrok, ko obisk pri zdravniku ni nujen. Zlasti pomembno je njihovo znanje o uporabi zdravil med dojenjem.
Čeprav je dojenje naraven proces, se lahko pojavijo izzivi, ki zahtevajo strokovno pomoč. Svetovna zveza za dojenje (WABA) s koordinacijo Svetovnega tedna dojenja usmerja pozornost javnosti na različne vidike dojenja. V preteklem stoletju je dojenje sicer upadalo, a se je trend od leta 1990 obrnil v pozitivno smer. Kljub temu pa podatki iz Slovenije kažejo, da je obdobje izključnega dojenja pogosto krajše od priporočenega, kar je povezano z dvomi mater o kakovosti in količini mleka.
Zato je ključnega pomena okrepitev svetovalnih storitev strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje ter izboljšanje znanja o laktaciji in dojenju pri vseh zdravstvenih strokovnjakih, ki sodelujejo z družinami z dojenčkom. Prav tako je pomembno razgrajevati predsodke in napačna prepričanja o dojenju.
Priporočila za uvajanje dopolnilne prehrane
Pri uvajanju dopolnilne prehrane po dopolnjenem šestem mesecu starosti je pomembno slediti mednarodnim in nacionalnim prehranskim priporočilom. V tem obdobju izključno dojenje ne zadostuje več za pokritje otrokovih prehranskih potreb. Na trgu je sicer veliko predpakiranih dopolnilnih živil, vendar je pomembno, da starši dajejo prednost sveže pripravljeni, domači hrani, ki je prilagojena otrokovim potrebam.
Proizvajalci predpakiranih živil pogosto uporabljajo zdravstvene in prehranske trditve, ki lahko ustvarijo napačen vtis o večvrednosti teh izdelkov v primerjavi z doma pripravljeno hrano. Neustrezne prehranske navade v zgodnjem otroštvu povečujejo tveganje za čezmerno hranjenost, debelost in kronične bolezni v odrasli dobi. Zato SZO poziva k prenehanju neprimernega trženja teh izdelkov.
Materino mleko je naravna hrana, ki otrokom zagotavlja vso potrebno prehrano v prvih šestih mesecih življenja. Smernice WHO in UNICEF-a tako predpisujejo izključno dojenje prvega pol leta otrokovega življenja ter nadaljevanje dojenja do dveh let otrokove starosti ob dopolnilni hrani. Materino mleko in proces dojenja zagotavljata idealno sestavo hranil ter spodbujata tako telesno kot kognitivno rast otroka.
Vloga partnerja in širše podpore
Uspešno dojenje ni le odgovornost matere, temveč zahteva tudi aktivno podporo partnerja in celotne družine. Očetje lahko s svojo informiranostjo, razumevanjem in praktično pomočjo bistveno pripomorejo k uspešnemu dojenju. To vključuje pomoč pri nameščanju v ustrezne položaje, zagotavljanje udobja med dojenjem, skrb za gospodinjstvo in nego otroka. Močnejša vez med očetom in otrokom se lahko gradi na številne načine, ne le s hranjenjem po steklenički.
Prav tako je pomembna podpora v javnosti. Ko se ženska počuti nelagodno ob dojenju zunaj doma, je pomembno, da ji družba omogoči ustrezne prostore, kjer se lahko umakne in v miru nahrani svojega otroka.
Dojenje kot ključni element trajnosti
Dojenje je več kot le način hranjenja; je ključni element trajnostnega prehranskega sistema. Materino človeško mleko je prva hrana, ki jo užijemo, in je po svoji sestavi edinstveno prilagojeno posameznemu dojenčku. V nasprotju s tem pa proizvodnja mlečnih nadomestkov negativno vpliva na okolje in prispeva k podnebnim spremembam.
Zavedanje o okoljskih vidikih dojenja je vse pomembnejše, še posebej v luči aktualne ogroženosti našega planeta. Z zmanjševanjem ogljičnega odtisa in odgovorno rabo virov prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti. Zato je spodbujanje in podpiranje dojenja ključnega pomena ne le za zdravje otrok in mater, temveč tudi za ohranjanje okolja za prihodnje generacije.
tags: #priporocila #svetovne #zdravstvene #organizacije #in #dojenje