Vsak starš želi svojemu dojenčku zagotoviti najboljši začetek v življenju. Medtem ko se veliko pozornosti namenja telesnemu zdravju, prehrani in drugim osnovnim potrebam, se vedno več raziskav osredotoča na pomen kakovostne stimulacije možganov že v zgodnjem otroštvu. Znanstveniki iz nevroznanosti trdijo, da so starši ključni igralci v tem procesu, saj naj bi svoje možgane v nekem smislu "posodili" svojim dojenčkom. Nevroznanost, veja znanosti, ki se ukvarja z raziskovanjem živčnega sistema in možganov, je razkrila izjemno občutljivost dojenčkovih možganov na zunanje dražljaje. V prvih nekaj letih življenja se oblikujejo ključne nevronske povezave, ki postavljajo temelje za nadaljnji razvoj. V tem obdobju so dojenčkovi možgani sposobni hitro in prilagodljivo reagirati na okolico, zato je pomembno, da je ta okolica obogatena z raznolikimi in ustrezno prilagojenimi dražljaji.
Vloga staršev pri razvoju možganov
Starši, kot skrbniki in prvi učitelji svojih dojenčkov, igramo ključno vlogo pri zagotavljanju takšnega stimulativnega okolja. Interakcije med staršem in dojenčkom, način komuniciranja ter različne dejavnosti, kot so masaža, joga z dojenčkom, pogovarjanje, branje, petje, igranje, ter vsakdanji opravki in raziskovanje okolice, lahko pozitivno vplivajo na razvoj možganov. Eden od ključnih konceptov, ki jih je nevroznanost prinesla v starševstvo, je koncept navezovanja. Raziskave kažejo, da so možgani dojenčkov, ki so varno in pozitivno navezani na svoje starše, bolje opremljeni za razvoj socialnih veščin, čustvene stabilnosti in samoregulacijo. Zato poudarjamo pomen odzivnega starševstva, ki gradi trdne temelje za nadaljnje učenje in razvoj. Poleg tega je pomembno, da starši spodbujamo raznolike izkušnje in okolja, ki spodbujajo razvoj različnih možganskih področij. Ključno je, da si vzamemo čas za kakovostno interakcijo z dojenčkom, da ustvarjamo in ohranjamo neposredno in poglobljeno pozornost, prisotnost z dojenčkom ter mu tako pomagamo k optimalnemu razvoju.
Starši smo ključni sooblikovalci možganov svojih dojenčkov. Z izkazovanjem ljubezni, pozornosti, spoštljive nege ter raznovrstnih izkušenj lahko ustvarimo temelje za zdrav in uravnotežen razvoj možganov, ki bo otrokom pomagal pri soočanju z izzivi in razvijanju svojega polnega potenciala. Otrok dobi del nevronov od staršev - genetika, ostali del se najbolje razvija do tretjega oziroma petega leta starosti. Zato je pomembno, da starši v zgodnjem obdobju otroštva otroke spodbujamo, da skozi igro spodbujajo razvoj sinaps, pojasnjuje Ranko Rajović, ustanovitelj Mense Srbija in član komiteja za nadarjene pri svetovni organizaciji Mensa, program NTC za spodbujanje inteligence otrok.
Razvoj možganov: Od rojstva do odraslosti
Pomembno je, da vemo, da del živčnega sistema dobimo od staršev. Razvoj inteligence je odvisen od števila teh celic. Največji razvoj v otroku se dogaja od tretjega do petega oziroma sedmega leta starosti. Za starše je pomembno, da razumemo, da ko se otrok rodi, ima več sinaps, in del teh sinaps odmre, na primer primitivni refleks, katerega dojenček potrebuje ob rojstvu. Ko možgani ugotovijo, da otrok ne potrebuje več teh sinaps, odmrejo in nastanejo nekatere druge sinapse. In te so najpomembnejše. Do petega leta jih nastane nekako 50 %, do 7. leta nekako 70 % in nadaljnjih 20 % do dvajsetega leta starosti. Najpomembnejše obdobje je torej do 5. leta. Celostni razvoj otroških možganov je ključen za uspešno vzgojo in zdravje. Starševstvo prinaša vrsto skrbi. Skrbi nas, da bo otrok zdrav, da se mu ne bi kaj zgodilo, da bo srečen in tudi uspešen. Veliko preberemo o negi, o razvoju in o pravi prehrani. Vsak starš se želi s svojim otrokom kar najboljše povezati. A »povezovanje z otrokom je več, kot le fizična prisotnost.
- Povezave v možganih se začnejo vzpostavljati še pred rojstvom, razvoj možganov pa se nadaljuje vseskozi življenje. Možgani se v celoti izoblikujejo šele pri 25 letih. Razvoj se začne od zadnjih do prednjih režnjev, zato se v prednjih, v katerih se odvija načrtovanje in logika, povezave utrdijo šele v začetku odrasle dobe.
- Pri naših otrocih pa je pomembno, da se zavedamo, da začnejo s primarnimi »plazilski« možgani, ki botrujejo nagonskim odzivom, saj so odgovorni predvsem za »odločitve«, pomembne za preživetje. Ti možgani niso sposobni logike, skrbijo pa za npr. jok, ko se otrok ne počuti dobro (lakota, vročina, bolečina, …).
- Otrok se na okolico primarno odziva s tem delom možganov vse do 3., pogosto pa tudi do 6. leta, pojasnjuje Petra Paver. Naloga staršev je, da otroku pomagate celostno razvijati možgane. Učite jih, da prevzemajo odgovornost in iščejo svoje rešitve. Vsak starš si želi samostojnega, samozavestnega, odprtega, odločnega otroka, ki zna razmišljati, je čuteč in čuječ. Vsakdo želi tudi, da je njegov otrok srečen, zna prepoznavati svoja čustva in jih obvladovati. Prav v čutenju in prepoznavanju čustev pa tiči največji izziv za starše, poudarja Petra Paver. Da bi lahko vzgojili svojega otroka, moramo najprej vzgojiti oziroma prevzgojiti sebe. Ko govorimo o oblikovanju možganov, imamo prav zares v mislih njihovo fizično strukturo. Nanjo vplivajo izkušnje - in sicer vse izkušnje, ki jih imamo v življenju. Izkušnja naravnega poroda ali carskega reza sta različni, izkušnja, ko otrok takoj doživi občutek kože na kožo ali pa ga zaradi zdravstvenih zapletov najprej obravnavajo zdravniki.
Do 3. leta starosti pri dojenčku, ki ne zna govoriti, starši sprejmemo, da svojih občutij ne zna izražati drugače kot z jokom in smehom. A v otroških možganih vse do 3. leta izrazito prevladuje desna polovica možganov. Za otroka do 3. leta ne obstajata jutri ali kasneje, zanj obstaja le tukaj in zdaj. Ob pomanjkanju izkušenj je tudi vse, kar otrok v tem obdobju doživi, čista resnica.
Do 10. leta starosti se razvoj možganovvedaveda ni mogoče postaviti v točne mejnike - enako, kot velja za vsak pogled otroškega razvoja. Ko otroka zanima »zakaj« je nekaj tako, kot je ali kot odrasli pravimo, da je, veste, da je začel iskati vzroke. Vzemimo primer Zobne miške. Otroci, ki vsako prvo izkušnjo zabeležijo kot resničnost, bodo v zobno miško verjeli. Otroku pri čustvenem razvoju lahko pomaga tudi skrb za drugega. Pomembno je, da se starši zavedamo, da otrok med domišljijo in resničnostjo ne razlikuje najmanj do 6. leta. V dvajsetih letih se kot zadnji razvije frontalni oziroma čelni korteks možganov.
»Po tem, ko sem poslušala predavanje gospe Paver, sem slišano preizkusila na najstniku, s katerim imamo vsak dan 'bitke'. Zvečer sem ga vprašala, če je umil zobe, on pa je zabrusil 'ja nisem, no'. Zadržala sem običajni vzorec 'pa saj sem ti rekla, da jih umij' in namesto tega dala prostor njegovim čustvom. 'Vidim, da si jezen, kaj te je razburilo?' Najstnik je pojasnil, da ga je razjezilo, ker na e-asistentu ni informacije o začetku športnega dne naslednji dan in tako ni prepričan, kdaj mora od doma.
Otroške napade joka, jeze in ihte je staršem pogosto težko prebroditi. A v trenutku, ko bi se sami najraje prelevili v otroka in se čustveno odzvali (jeza), se spomnite, da otrok res ne zna drugače.
- Priznajte otroka in njegovo vedenje. Ponudite mu telesni stik (objem, bližina), preženite jezo s svojega obraza in ga nagovorite nežno, s prijetnim tonom. Otrok joče in pravi, da bi pil. Starši mu dajo vodo, pa reče, da bi raje mleko. Če mu daste mleko, pa hoče sok. To je otrok, ki ne izraža racionalne fizične potrebe. Manjka mu nekaj drugega. Potrebuje čustveno podporo. Edino, kar lahko storite, je, da mu pomagate izraziti čustva. V trenutku, ko se otrok odziva čustveno, ne smete širiti meja ali upoštevati neracionalnih zahtev, saj otrok ne bo razumel, da to delate, da bi ugodili njegovim čustvom, pač pa bo mnenja, da tako vedenje lahko pričakuje vedno. Zato je pomembno, da napačno vedenje (npr. neupoštevanje dogovorov ali nerazumno obnašanje) ne postane normalno.
- Ko so otrokova čustva slišana in se nekoliko pomiri, boste lahko nagovorili njegovo racionalno plat. Sedaj je čas, da se pogovorite, kaj je pripeljalo do čustvenega izbruha in kaj bi otrok lahko naredil namesto tega.
Varna navezanost se gradi z dojenčkom in malčkom in na njej temelji varna povezanost z okolico. Otroku je treba postaviti meje! To je eden najpogostejših nasvetov, ki jih hote ali nehote dobijo mladi starši. »Otroku meje ne bodo nikoli všeč - ne glede na starost. Preden se lotite postavljanja meje, vzpostavite varno okolje. Otrok mora v vas čutiti zaveznika, ki mejo postavlja v skrbi zanj. Poskrbite torej, da sta oba z otrokom čustveno mirna in lahko sodelujeta racionalno. Mejo postavite fizično in verbalno. Prisluhnite otroku in njegovemu odzivu na postavljeno mejo. Postavljanje meje je proces, pri katerem morate vztrajati in ga po potrebi tudi ponavljati.
Ključne dejavnosti za spodbujanje razvoja možganov
Igra je izjemnega pomena za kognitivni razvoj vašega malčka - to je otrokova sposobnost razmišljanja, razumevanja, komuniciranja, pomnjenja, predstavljanja in razmišljanja o tem, kaj se lahko zgodi naslednje. Če iščete nekaj preprostih dejavnosti za razvoj možganov za svojega dojenčka, pa imamo za vas nekaj predlogov. Ob tem pa ne pozabite na naslednje pomembne nasvete:
- Dnevno komunicirajte s svojim malčkom tako, da se odzivate na njegove glasove in izraze obraza.
- Z otrokom se igrajte igre, ki vključujejo roke - pihanje mehurčkov, slikanje s prsti in čečkanje.
- Razvijanje dnevne rutine za branje z vašim otrokom pomaga razvijati jezikovne spretnosti in jih naredi aktivne poslušalce.
- Postavljanje vprašanj in odgovarjanje na otrokova vprašanja spodbudi njihovo radovednost.
- Ustvarite varno učno okolje za svojega otroka, da se lahko plazi in raziskuje svojo okolico.
- Dajte dober zgled. Otroci pogosto posnemajo dejanja in besede svojih staršev.
- Dajte ustrezne in jasne odgovore na dejanja in odzive vašega malčka.
- Poskrbite za empatične odzive, ki bodo vašemu otroku pomagali spoznati občutke in čustva.
Tu pa je nekaj zabavnih idej za aktivnosti, ki spodbujajo razvoj otrokovih možganov:
Igra s kockami
Igra s kockami je odličen način za spodbujanje kognitivnega razvoja vašega otroka. Otrok, ki z veseljem gradi stolp iz kock, hkrati razvija svoje sposobnosti reševanja težav in kritičnega mišljenja ter razvija motorične sposobnosti. V primeru, da se vaš otrok igra z drugimi prijatelji, jim to pomaga pri oblikovanju skupne vizije ter izboljšuje koordinacijo med njimi.
Reševanje sestavljank
Otroku je na voljo nešteto vrst sestavljank, ki jih lahko rešuje in ob tem razvija svoje možgane. Na primer sestavljanke z različnimi oblikami, sestavljanke, ki so del slikanic, takšne z okvirji ali pa talne sestavljanke. Reševanje teh sestavljank je sestavni del zgodnjega otroškega razvoja. Spodbuja veščine, povezane z razvojem moči prstov, visoke zbranosti in prepoznavanja oblik. Gibi med pobiranjem kosov in njihovim odlaganjem spodbujajo koordinacijo oči in rok ter fine motorične sposobnosti. Neposredno pa otrok s sestavljanjem spodbuja svojo sposobnost reševanja težav.
Pripovedovanje zgodb
Vsak otrok ima rad zgodbe! Ker jim lahko pripovedovanje zgodb pomaga razviti bujno domišljijo in spodbuja njihovo radovednost, jim čim več berite. Večina staršev na to gleda kot na metodo za spodbujanje morale in vrednot pri otrocih. Ker otrok razvija čustveno inteligenco, lahko ob branju sporoča misli in svoje občutke. To je najbolj zanimiv in privlačen način za pogovor o izkušnjah iz resničnega življenja prek zgodbic in pravljic. Ne da bi izgubljali veliko časa, lahko svojemu otroku berete zgodbe, ki mu bodo pomagale razumeti številne okoliščine.
Igre pretvarjanja
Igre pretvarjanja močno vplivajo na kognitivni razvoj vašega otroka. Spodbujajo domišljijo in ustvarjalnost ter sposobnost, da sami razmišljajo, medtem ko različne odigrane vloge pomagajo vaditi družbene in čustvene vloge ter logično razmišljanje. Ti namišljeni občutki postavljajo v ospredje abstraktno mišljenje in sposobnosti reševanja problemov. Igre pretvarjanja zagotavljajo zabavno sredstvo za izražanje otrokovih misli in razvijanje nekaterih bistvenih socialnih veščin. To jim omogoča, da se popolnoma povežejo z vami na nov način. Improvizirajte in se pretvarjajte, da ste recimo v trgovini, otrok je prodajalec, vi pa kupec, ter spremljajte, kako se otrok znajde v namišljenih vlogah.
Skrivalnice
Igranje skrivalnic malčka zelo razveseljuje, hkrati pa je neposredno povezano z razvojem mišic, ravnotežja in agilnosti otroka. Igra skrivalnic podpira otrokovo grobo motoriko in spodbuja telesne gibe. Igranje takšnih zabavnih iger je povezano tudi z razvojem domišljijskega in ustvarjalnega mišljenja. To velja za igre, ko vaš otrok na primer išče skriti predmet ali zaklad.
Slikanje z rokami
Slikanje z rokami je še ena izjemna dejavnost za razvoj možganov za malčke in otroke vseh starosti. Spodbuja sposobnost samoizražanja in ustvarjalno razmišljanje. S tem pa spodbujamo tudi otrokovo ustvarjalnost in domišljijo. Ta dejavnost pomaga izražati čustva brez besed. Ko bodo roke vašega otroka prekrite z živimi barvami, bodo pokazale svojo najbolj ustvarjalno plat. To je velika priložnost za senzorično integracijo in razvoj fine motorike. Ta miren in sproščujoč način jim bo pomagal osmisliti misli, ki sprožijo vizualno in logično stimulacijo. Je odličen način za spodbujanje prostorske inteligence.
Lov na besede
Otroci ponavadi uživajo v igrah iskanja besed. Gre za zabavno aktivnost, ki spodbuja razmišljanje in učenje. Vašega otroka ohranja osredotočenega in krepi njegov delovni spomin. Otroci se skozi besedne igre ne le naučijo prepoznati različne besede, ampak jim to pomaga tudi razumeti, kako so te besede črkovane. Zabava s takšnimi besednimi igrami vašemu otroku pomaga razviti veščino reševanja problemov. Na primer iskanje besed, ki se začnejo na določeno črko. To lahko tudi neposredno povežemo z njihovo povečano hitrostjo razmišljanja.
Jezikovna stimulacija in čustveni razvoj
Kadar dojenčku ali otroku govorimo, pojemo ali beremo, so ton, hitrost, s katero se izražamo, in telesna govorica (predvsem obrazna mimika) zelo pomembni. Starši si želimo izkoristiti vsako priložnost, da otroka naučimo novih besed, še večjo vrednost pa takšnim interakcijam dodamo z očesnim stikom in dotikom. Da bo otrok uspešno govoril in se besedno sporazumeval, je potrebno uporabo jezika vključiti v vsakodnevno življenje že zelo zgodaj. Biti čisto nov na svetu pomeni biti nenehno izpostavljen novim pogledom, vonjem, zvokom, občutkom, teksturam… Vsi ti dražljaji iz okolja stimulirajo možgane in pomagajo dojenčku, da si uredi svet okoli sebe. Najbolj dramatično obdobje razvoja možganov je med rojstvom in petim letom starosti. V tej fazi rasti možgani ustvarjajo ključne povezave, nevronske poti z zelo veliko hitrostjo. Več, kot govorimo z dojenčkom, ali z drugimi ljudmi, ko smo ob dojenčku, več kot ga z razlago vključujemo v vaša hišna opravila, več besedam, kot bo izpostavljen, večji vpliv bo to imelo nanj dolgoročno. Otroci do tretjega leta starosti, ki odraščajo v družinah, kjer se veliko pogovarjajo, lahko slišijo 30 milijonov VEČ besed, ki so jim namenjene, kot tisti otroci, ki odraščajo v manj zgovornem okolju. Vsakodnevna kakovostna jezikovna kopel, v kateri dojenček uživa, ko se z njim pogovarjamo ali nas posluša, ko govorimo z drugimi, je zelo dobra predpriprava na branje.
Močni temelji za matematične veščine pa se gradijo z uporabo določenih konceptov v pogovoru z našim dojenčkom. Na primer - glasno štetje na igriv način ali še bolje v pesmici, pomaga spodbujati pripravljenost na matematiko, ko bo zrel za šolanje. Upravljati s čustvi in krmiliti skozi padce in vzpone v življenju je enostavneje, kadar ima otrok močne temelje, na katerih lahko gradi. Ljubeče, jezikovno bogato okolje in pozitiven odnos med staršema in otrokom, pomembno vplivata na otrokovo zaupanje v jezik in socialno čustveni razvoj. Srkanje številnih besed v zgodnji starosti je lahko ključ do tega, da vzgojimo otroke, ki se bodo znali dobro odločati. Otroci z dobro razvitimi socialno-čustvenimi sposobnostmi, kot mladi odrasli manj verjetno sodelujejo pri tveganem početju. Razumeti pomembnost zgodnjega razvoja jezikovnih veščin je možno skozi način, ko jezik ni bil spodbujan v zgodnjem otroštvu. Slišati svojega otroka spregovoriti prvo besedo je ena najlepših izkušenj v starševstvu in pot do prvih izrazov in stavkov tlakujemo starši prav s tem, ko z otrokom kakovostno preživljamo skupen čas.
Senzorična stimulacija in njena vloga
V svetu, obsedenem s »hitrejši, boljši in močnejši«, ni presenetljivo, da je filozofija “naredi več” dosegla že otroke. Ponujajo nam igrače, ob katerih naj bi dojenček postal nadpovprečno pameten, obstaja 1000 in 1 pripomoček, brez katerega naj se otrok ne bi dobro razvijal in še in še. Pa to res deluje? Se sploh lahko dojenček v prvem letu nauči kaj več od sedenja, žvečenja in hoje?
Janet Doman, specialistka za razvoj možganov pri otrocih, je v svojih 35-letnih izkušnjah ugotovila, koliko so sposobni dojenčkovi možgani. Ob rojstvu je novorojenček funkcionalno slep, gluh in brez pravega občutka za otip. Te senzorične poti rastejo in se razvijajo glede na stimulacijo. Senzorične poti rastejo, ko je prisotna primerna vidna, slišna in otipna stimulacija, podana z ustrezno pogostnostjo, intenzivnostjo in trajanjem. Novorojenček še nima odličnega svetlobnega refleksa. Tega opazimo, ko je otrok izpostavljen svetlobi in se zenice zoožijo kot odgovor na svetlobo. Prej ko ta refleks dozori, prej bo dojenček razvil sposobnost za zaznavanje orisa in kasneje tudi podrobnosti. To je zelo enostavno doseči in terja zelo malo časa, hkrati pa pomeni, da bo dojenček sposoben videti podrobnosti tedne ali mesece prej, kot bi se to zgodilo, če bi bil prepuščen le naključni stimulaciji.
To je le en primer senzorične stimulacije. Celoten program senzorične stimulacije za novorojenčka in dojenčka v prvih mesecih vključuje zelo kratke stimulacije vseh petih senzoričnih poti (vida, sluha, otipa, okusa in vonja). Možgani intenzivno rastejo od spočetja pa do šestega leta. Mlajši kot je otrok, hitreje se bo učil. Če je dojenčku zagotovljena vidna, slišna in otipna stimulacija s povečano pogostnostjo, intenzivnostjo in trajanjem, se bo hitreje razvijal na vseh področjih. To bo povečalo njegovo celotno razumevanje sveta okoli sebe in močno povečalo interakcije z njegovo družino. Njegova sreča, zdravje in splošno dobro počutje se tudi občutno izboljšajo s stimulacijo in priložnostmi.
Ko raste eno področje možganov, se do neke mere povečajo tudi vsa ostala področja. Stimulacija in priložnosti na vseh področjih bodo pospešile razvoj jezika. Novorojenčki sprva težko dihajo. Zato tudi težko oblikujejo zvoke. Če ima priložnost, da se lahko premika po tleh, se bo premaknil. Ko mu bo ta možnost dana bolj pogosto, se bo tudi njegovo dihanje izboljšalo. Ko je sposoben bolje dihati, lahko oblikuje več zvokov. Več zvokov kot pride od njega, bolj se mama odziva na te zvoke. Več kot se mama in otrok pogovarjata, prej mama razume, kaj ji želi otrok povedati. Dojenčki so obupani, če jih nihče ne razume. Večina dojenčkov ne bo razumljenih, dokler ne bodo dosegli starosti 12 do 14 mesecev. Domanova trdi, da se to lahko pojavi že s 3 do 4 meseci. Majhni dojenčki so se torej sposobni učiti. S stimulacijo in pozornostjo se bo otrok naučil delati to, za kar je bil rojen - komunicirati s svojimi starši.
Gibanje kot temelj razvoja možganov
Na razvoj možganov vplivata tako genetska zasnova kot okolje. Z razumevanjem kompleksnih procesov, ki se odvijajo v možganih otrok, lahko lažje razumemo, zakaj je ukvarjanje z otroki tako pomembno. Zgodnje otroštvo namreč narekuje razvoj in zorenje možganov. Možgani otroka niso pomanjšani, slabše delujoči možgani odraslega, pač pa so organ, ki se od oploditve dalje razvija izredno kompleksno ter za svoj razvoj potrebuje skoraj 30 let. Ob rojstvu možgani otroka tehtajo le četrtino teže odraslih možganov. Male sive celice, kot jih je slikovito poimenovala Agatha Christie in jih je njen literarni junak Hercule Poirot pogosto in učinkovito uporabljal, so nevroni. Večina nevronov nastane pred rojstvom, izjemoma tudi do nekaj tednov po rojstvu, le v nekaterih predelih možganov lahko nevroni nastanejo tudi kasneje. V grobem pa ostaja število nevronov v naših možganih nespremenjeno. Povezave med živčnimi celicami, ki jih uporabljamo pogosteje, se ohranijo in lahko tudi okrepijo. Na videz in delovanje možganov po 30. letu starosti vplivajo predvsem izkušnje. Starši lahko otrokom nudijo okolje, v katerem otroci v največji meri razvijejo in kasneje izkoristijo svoj potencial. V zgodnjem otroštvu se namreč vzpostavijo ključni vzorci delovanja in mišljenja. Kasneje v odrasli dobi se ti vzorci lahko spremenijo, a napor in čas, da pride do teh sprememb, je često izjemno velik. Če spodbujamo učenje, bomo spodbujali nastanek, krepitev in ohranitev povezav, ki se jih učimo. Bolečine, okužba in vnetje pa, nasprotno, zavirajo aktivnost živčnih celic.
Za razvoj otrokovih možganov je najpomembnejša prisotnost ljubečih odraslih. V najzgodnejšem obdobju sta to najpogosteje mama in oče. Starševstvo je z vidika razvoja možganov nekaj najpomembnejšega. Starševstvo je vzajemni proces učenja, kjer se otroci učijo od staršev in starši od svojih otrok. Če se kot starši zavedamo, da je, poleg biološke danosti, za zdrav razvoj in zorenje možganov potrebna ravno pravšnja mera spodbude in nelagodja, dober (ne pa nujno popoln) zgled, dovolj časa, da poskusimo nekaj novega, popravimo napake ter otroku nudimo občutek varnosti, potem smo na poti dobre vzgoje in primernega razvoja otroka.
Dober razvoj otrokovih možganov ni samoumeven ali odvisen od genov. Starši lahko znantno pomagamo svojim otrokom (in celo sebi) do boljših možganov. Žal tega kritičnega znanja ne dobimo ne v šoli, ne v šoli za starše, ne pri pediatru. Razvoj naših možganov se začne že v maternici. Takrat se razvijajo primitivni možgani (nivo možganskega debla), ki tvorijo primitivne reflekse. Ko se človek rodi, je njegov ultimativni cilj razviti možgane tako, da lahko stoji pokonci, se upira gravitaciji in izvaja energetsko učinkovito bipedalno gibanje (po dveh nogah) z usklajenim delovanjem fleksorjev in ekstenzorjev (mišice na sprednjem in zadnjem delu telesa - upogibalke in iztegovalke). Človek je edina ‘žival’, ki potrebuje eno leto, da samostojno hodi. Bistven faktor, ki pomaga razviti naše možgane po rojstvu, je gibanje. Dojenček dobiva senzorični dotok informacij v možgane skozi oči, vestibularni sistem, kožo, mišice in sklepe, na podlagi česar možgani izvedejo določen motorični output (gibe). Primitivni ali primarni refleksi so nehoteni avtomatizirani gibi oziroma nezavedni gibalni vzorci dojenčka. Če se osnovni refleksi, kot je npr. Morojev, ne razvijejo in integrirajo pravilno, se noben nadaljnji refleks in gib, ki se gradi na tem, ne more razviti optimalno. To je tako, kot če gradimo zgradbo na slabih temeljih. Eden izmed ključnih dejavnikov za neintegriranost primarnih refleksov je neravnovesje med levo in desno možgansko hemisfero oziroma njuna funkcionalna nepovezanost.
Možgani nato te informacije obdelajo (s čimer se razvijajo) ter ustvarijo ‘motorična navodila’ (motor output). To so električni signali, ki potujejo po živcih (kablih) do našega gibalnega aparata (mišice, fascije, sklepi) in ustvarjajo gibanje. Gibanje je osnova za preživetje. Vse se začne s senzoričnimi vložki. Brez njih otrok ne more začeti čutiti svojega telesa in zaznavati okolice, v kateri se njegovo telo nahaja. Brez teh podatkov se ne more začeti gibati. Motorični korteks zraste iz senzoričnega! Gibanje deluje po principu povratne zanke. Gibanje (koga ali česa) ustvarja senzorični input (vnos). Možgani se v tem času tudi fizično povečajo (ne samo v številu povezav) in kot taki bi se težko rodili skozi človeško medenico, ki je zaradi pokončnega bipedalnega gibanja (hoje po dveh udih, ne po štirih) ožja. Pri porodu s sekcijo novorojenčkovi možgani ne zaznajo, da je zunaj maternice in ne aktivirajo spinalnega galant refleksa, ki aktivira otrokovo telo, da se začne gibati skozi porodni kanal. Ker je ta refleks neizživet (neuporabljen), to vpliva na nadaljnji razvoj in neintegracijo tega refleksa v kompleksnejše in s tem na razvoj možganov. Tak otrok že prvi dan svojega življenja začne s slabšo predispozicijo. Če se otrok ne giba dovolj, se refleksi ne morejo pravilno integrirati. Ne glede na to, koliko je star otrok ali govorimo že o odrasli osebi, je vedno priložnost, da naslovimo omenjeno problematiko. Nikoli ni prepozno! Težave z govorjenjem se lahko zavlečejo celo v odraslo dobo.
tags: #spodbujanje #mozganov #dvomesecnega #dojencka