V prvih tednih dojenja, ko se pri dojenčkih začnejo kolike ali trebušni krči, mnoge mame verjamejo dobronamernim nasvetom prijateljic, babic, tet in drugih mam, naj se izogibajo določenim vrstam hrane, da ne bo mleko dojenčkom povzročalo še hujših bolečin v trebuščku. Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Toda ali je omejevanje prehrane resnično potrebno in kdaj?
Ključ do zdravega dojenja: Raznolika in hranljiva prehrana
Alenka Benedik, svetovalka za dojenje iz La Leche Leagu Slovenija, poudarja, da doječa mamica potrebuje raznoliko, pestro hrano, ki je bogata s hranilnimi snovmi. Ta lahko zadosti potrebam, ki jih prinaša dojenje. Mamice se lahko v prvih mesecih izogibajo hrani, ki jo same težko prebavijo, saj je mogoče, da bo napenjala tudi njihovega dojenčka. Tako lahko na primer kis v solati zamenjajo z limono. Zdrava prehrana mamice je še posebej pomembna med dojenjem, saj vse, kar zaužije, pride tudi v njeno mleko.
La Leche League priporoča uživanje hrane, ki naj bo čim bliže naravnemu stanju, se pravi, da je, če je le mogoče, ekološko pridelana, ne vsebuje pesticidov, konzervansov in drugih škodljivih snovi. Priporočajo žita, sveže sadje, zelenjavo in hrano beljakovinskega izvora. In seveda, brez pretiravanja s sladkarijami!
Kolike in prehranske omejitve: Kdaj je dieta res potrebna?
Nekateri dojenčki imajo kolike, drugi ne. Za zdaj še ni jasno, kaj jih povzroča. Če so bolečine pri vašem dojenčku zelo hude in če je morda dobil tudi izpuščaje, lahko pediater posumi na alergijo na kravje mleko. Svetoval vam bo, da za najmanj tri tedne prenehate uživati mleko in mlečne izdelke. Če bolečine v trebuščku vašega dojenčka ponehajo, to pomeni, da obstaja velika možnost tovrstne alergije. Če pa dojenček še vedno joka, ker ga napenja in boli v trebuhcu, je verjetno razlog v kolikah.
Prav tako kot se kolike pri dojenčku nenadoma pojavijo, tako tudi izginejo. Nekateri imajo kolike samo kakšen mesec, drugi skoraj do šestih mesecev. Mamino mleko je lahko prebavljivo in je za dojenčka z bolečinami v trebuhu še vseeno najprimernejša in najboljša hrana.
Večina naravne in običajne hrane, ki jo zaužije mati, ne vpliva na kolike ali prebavne težave ter alergije doječega se otroka. Kolike imajo lahko številne vzroke, ne le to, če je mati "nekaj pojedla"! Lahko pa se v določenih okoliščinah take težave pojavijo v povezavi z materino prehrano, kar ni zelo pogosto. Če niste zaznali kolik, nenavadnega blata ali kakšnih kožnih izpuščajev (dermatitis, ekcemi ipd.) in če v vaši družini ni znanih alergij, potem je stroga dieta nepotrebna.
Številka ena, daleč najpogostejši alergen, ki lahko povzroča reakcije pri otroku na koži, blatu ali pri prebavi, je kravje mleko, ne sveže sadje ali zelenjava! Drži, da mnogo dojenčkov dobi kožni posip, če je mati uživala jagode, zato se jagod prvo leto ali vsaj prve mesece izogibamo. Nekatere matere lahko pojedo par jagod, ne da bi imel otrok težave.
Agrumi - če so v družini alergije, se jih izognemo. Mnoge matere lahko brez težav pijejo limonado, okisajo jedi z limono ali popijejo kakšen doma stisnjen pomarančni sok, pojedo agrum, ne da bi imel otrok težave. Južno sadje, ki ni običajno v naših krajih, priporočamo zmerno in v manjših količinah, primernejše je domače in sezonsko sadje, npr. jabolka, hruške, breskve, grozdje. Mnogokrat ima otrok pri sadju in zelenjavi težave s pesticidi in konzervansi, ne s sadežem samim (agrumi so močno obdelani z njimi! če imate možnost, kupite morda eko limone/pomaranče).
Brokoli in cvetača ter grah in fižol oz. stročnice nasploh - nekatere ljudi napenjajo, druge ne. Če ima mati težave s prebavo nekega živila, je več verjetnosti, da jih bo imel tudi otrok (materina prebavila morda te hrane ne prebavijo dovolj dobro, to prehaja slabo prebavljeno v kri in od tam v materino mleko). Ta hrana pa seveda ni na kakem seznamu prepovedanih ali odsvetovanih živil, vsaka mamica naj sama presodi svoje počutje po zaužitju tovrstne hrane.
Svinjina - problem je predvsem zaradi hranjenja farmskih prašičev z antibiotiki, raznimi drugimi zdravili, rastnimi hormoni. Industrijska svinjina je lahko zelo toksična in alergena, ni pa nujno, da bomo imeli težave z doma vzgojenimi viri svinjine, podobno pa velja tudi za piščance.
Prehrana dojenčka
Hidracija in zaloge mleka: Mit o povečanem vnosu tekočine
Količina hrane in pijače, ki jo zaužije mati, ne vpliva na zalogo mleka. Mati naj pije v skladu s svojimi potrebami. Če je zadostno hidrirana, je urin svetel, v nasprotnem primeru pa je urin gost in z močnim vonjem, oziroma ima verjetno tudi bolj slabo prebavo. Ni čudežne pijače ali hrane, ki bi povečevala zaloge mleka, pomaga samo pogosto in pravilno pristavljanje dojenčka k prsim. V začetnih tednih je t. i. maratonsko dojenje, ko se dojenček doji tudi po več ur, nekaj običajnega.
Poleg zdrave hrane je pomembno, da doječa mama popije tudi dovolj tekočine. Med dojenjem naj ima pri roki velik kozarec navadne vode ali nesladkanega zeliščnega čaja. Zaradi dojenja se namreč poveča materina potreba po tekočini. Priporočljivo je, da po vsakem dojenju spijete velik kozarec pijače. Dnevno bi morali spiti 2 litra oziroma osem kozarcev vode. Izogibajte se prevelikim količinam močnega čaja in kave, saj se lahko kofein prenese na otroka.
Vaš urin je dober pokazatelj tega, ali pijete dovolj. Biti mora prozoren in rahlo rumenkast. Če je prozoren, morda pijete preveč. Običajno so čisto v redu tudi do tri skodelice kave ali čaja s kofeinom na dan. Nekateri dojenčki se po kofeinu v kavi, črnem ali zelenem čaju rahlo nemirni.
Čaji za dojenje in druga priporočila
Če vam primanjkuje mleka, poskusite tudi s čaji za dojenje, ki jih lahko kupite v lekarni. Čeprav ni znanstveno dokazano, da ti čaji delujejo, mnoge mame pravijo, da so po pitju čajev imele več mleka. Pomaga tudi kombinacija materine dušice in zelišča, imenovanega božja rutica ali jastrebovina.
Dnevno uživanje ovsene kaše naj bi prav tako povečevalo produkcijo mleka. Poleg tega naj bi pomagalo uživanje česna in ingverja v omejenih količinah.
Vprašanja o specifičnih živilih: Suhomesnati izdelki, surova jajca in drugi
Vprašanje o uživanju suhomesnatih izdelkov (suha salama, pršut ipd.), izdelkov, ki vsebujejo surova jajca, ter ovčjih in podobnih sirov, ki so bili pridelani na domačih kmetijah, ter drugih nepasteriziranih izdelkov, je pogosto.
Seznam prepovedanih živil pri dojenju ne obstaja. Suhe salame in pršut so v redu, priporočam, da izberete živila brez konzervansov, če je mogoče pogledati na etiketo ali kupiti iz kakšne preverjene bolj naravne predelave. Surova jajca so v redu, prav tako siri, ki ste jih navedli, saj bakterije ne prehajajo v mleko v smislu, da bi škodovale otroku, mati pa seveda vedno pazi, da ne kupi nekaj, v kar ni prepričana, da je dobre kakovosti.
Enako velja tudi za surovo meso (npr. tatarski biftek). Priporočam sveže pripravljeno doma, kajti razne kemikalije, konzervansi, to pa prehaja v mleko.
Ključna načela zdrave prehrane med dojenjem
Običajno omejitve glede prehrane skorajda niso potrebne. Zdrav organizem lahko večinoma uravna kratkotrajna nihanja v vnosu tekočine in hranil v obdobju dojenja. Babica ali ginekolog vam lahko za čas dojenja priporočita ustrezne dodatke joda. Če vas skrbi, da bi morebitno pomanjkanja hranil ostalo neodkrito, boste več izvedeli s pomočjo dodatnih krvnih preiskav.
V poporodnem obdobju in prvih mesecih življenja z dojenčkom ni ravno enostavno organizirati rednih, sveže pripravljenih obrokov. Včasih med dojenjem, previjanjem in občudovanjem dojenčka pač zmanjka časa za kuhanje. Vendar je pomembno, da kot mamica dobro skrbite zase in za dovolj energije. Seveda je najlažje, če na začetku za pripravljene jedi poskrbijo novopečeni očka, stari starši ali bližnji prijatelji. V poporodnem obdobju se vaše misli ves čas vrtijo okoli novorojenčka. Druga možnost je dostava hrane. Po poporodnem obdobju, ko bo življenje z dojenčkom v že nekoliko bolj ustaljenih tirnicah, pa se lahko s partnerjem reorganizirata glede prehrane.
Priporočila za pripravo obrokov:
- Naredite tedenski načrt, ki vključuje zdrave obroke, prigrizke in najljubše jedi v zadostnih količinah.
- Vnaprej skuhajte večje porcije hrane in jo shranite v hladilniku ali zamrzovalniku, da bo tudi v dneh, ko je vaš dojenček nemiren, okusen obrok hitro nared.
- Doma imejte na zalogi zdrava živila, ki so dober vir energije, predvsem riž, krompir, stročnice, (polnozrnate) testenine ter sveže sadje in zelenjavo. S temi živili lahko vedno hitro pripravite nekaj zdravega!
- Kuhanje vnaprej ob koncu tedna se je za posebej dobro rešitev izkazalo za mlade družine, ko se partner kmalu po porodu vrne v službo.
Če imate namesto kuhanja raje hitre sendviče: Polnozrnat kruh je nasiten in vsebuje dodatne hranilne snovi.
Sladkarije in slani prigrizki so seveda prava skušnjava, ko se vas poloti nezadržna želja po hrani. Vendar se lahko odločite za zdrave alternative:
- Energijske kroglice: Ponavadi so sestavljene iz oreščkov, suhega sadja in vlaknin ter nečesa sladkega, recimo datljev, meda in podobnega.
- Oreščki in suho sadje: Tako oreščki kot suho sadje so dobra izbira za hiter prigrizek, ki ga lahko imate pri roki v svojem najljubšem kotičku za dojenje.
- Surovo sadje in zelenjava: Ta prigrizek zahteva malo več priprave, za kar pa bo v najboljšem primeru poskrbel vaš partner.
Najbolj praktično je, da si prigrizke shranite tam, kjer običajno dojite. Kozarec soka, vode ali skodelica čaja so zelo dober dodatek k prigrizkom.
Posebne situacije: Zamašeni mlečni vodi in gastrointestinalne bolezni
Zamašeni mlečni vodi, do katerih pride zaradi stresa, ne zahtevajo nobene posebne diete. Pri zamašenih mlečnih vodih, ki jih povzročajo »mlečni mozoljčki« (milk blisters), pa je situacija drugačna. Na sprednji strani bradavice nastanejo majhni beli »mlečni mozoljčki«, ki preprečujejo iztekanje mleka. Vzrok za to so sestavine materinega mleka, ki blokirajo enega ali več mlečnih vodov. Če se pri vas pogosto pojavljajo »mlečni mozoljčki«, lahko začasno izogibanje živalskim in hidrogeniranim maščobam ter snovem, ki zožujejo krvne žile, kot je kofein, zmanjša verjetnost ponavljanja te težave.
Pri gastrointestinalnih boleznih vaše telo v zelo kratkem času izgubi veliko tekočine, kar pa lahko kratkoročno vodi do manjše količine materinega mleka. Ne skrbite: takoj, ko bo vaše telo začelo okrevati, se bo količina mleka običajno spet uravnala. Priporočilo je povsem preprosto: pijte dovolj, ne preveč in ne premalo.
Alkohol in kofein: Kdaj je previdnost nujna?
Kar se tiče alkohola, se v obdobju izključnega dojenja priporoča izogibanje vsem alkoholnim pijačam. Brezalkoholno pivo lahko vsebuje tudi do 0,5 volumskega odstotka alkohola, kar ustreza približno 4 g alkohola na liter. Sladna piva so v glavnem kalorična živila s hranilno vrednostjo dekstroze. V času po 2. svetovni vojni so sladno pivo prodajali kot »hranilno pivo«, saj so ga oglaševali kot pivo za doječe ženske ali pijačo za porodnice. Pivo ima sproščujoč učinek zaradi hmelja, ki ga vsebuje. V posameznih primerih lahko to izboljša pretok mleka, količina mleka pa se zaradi tega ne spremeni. Takoj ko otrok začne jesti gosto hrano, so občasne alkoholne pijače v manjših količinah spet sprejemljive.
Kavo in pravi čaj je smiselno omejiti na manjše količine.
Vpliv prehrane na razvoj dojenčka
Zaznavanje okusov se začne razvijati že v zadnjih mesecih nosečnosti in v prvem ter drugem letu življenja. Za sprejemanje novih okusov in arom je dojenček najbolj prilagodljiv v prvih mesecih življenja, ko pa sploh še ne uživa trdne hrane. Otrokov okus se tako razvija skozi materino mleko, okus katerega pa odraža prehranske navade mamice. Uvajanje dojenčka na družinsko prehrano bo veliko bolj prijetno in preprosto, če bo otrok okuse poznal, še preden bo prvič poskusil trdno hrano, kar pomeni, da mora mamica tudi iz tega razloga uživati kar se da pestro prehrano brez nepotrebnega izločanja določenih živil.
Preventivno izogibanje določenim živilom, saj naj bi tako preprečili alergije pri dojenčku, ni priporočljivo. Ukrepamo šele, če se reakcija po jemanju določenega živila pojavi in še to po navodilih zdravnika in ne kar "na pamet". Prav tako naj mamica uživa vsa živila, čeprav ima dojenček krče. Ti so normalni v prvih mesecih in prehrana mamice na njih vpliva le deloma. Če mamica ugotovi, da določena živila pri otroku povzročajo neželeno reakcijo, naj jih uživa v majhni količini in kot sestavni del obroka. Nikakor pa naj jih iz svojega jedilnika ne izloči, saj lahko prehrana postane preveč osiromašena, kar lahko povzroči tako njeno hranilno podhranjenost, kot tudi manj kvalitetno mleko.
Živila, ki se jim je treba izogibati ali jih omejiti
V času nosečnosti in dojenja so zaradi možne onesnaženosti ali mikrobioloških tveganj odsvetovana:
- školjke, morski sadeži in velike ribe z vrha prehranske verige,
- jetra in jetrne paštete,
- surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora (tatarski biftek, suši, surova jajca, nepasterizirano mleko, siri s plesnijo),
- vnaprej pripravljena surova zelenjava in sadje, solatni bari, smutiji ter predpakirano jagodičevje,
- hitro pokvarljive predpripravljene jedi, ki zahtevajo hlajenje.
Pri gobah in rastlinah iz narave je potrebna posebna previdnost, saj lahko pride do zamenjave s strupenimi vrstami.
Živila, ki lahko vplivajo na okus mleka ali prenašajo poživilakava in pravi čaj (omejeno), alkohol (popolna prepoved), nikotin (zmanjšuje tvorbo mleka), zelo slana, mastna ali izrazito začinjena hrana, sladke pijače, energijski napitki in podobni izdelki.
Če mama izloči določeno živilo, mora poskrbeti za ustrezno hranilno zamenjavo. Na primer: če ne uživa rib, naj omega-3 maščobne kisline pridobi iz oreščkov, semen ali rastlinskih olj.
Pijače med dojenjem
Med dojenjem je ključnega pomena, da čez dan zaužijete dovolj tekočine, saj to bistveno vpliva na tvorbo mleka. Priporočljivo je, da po vsakem dojenju spijete velik kozarec pijače. Primerne pijače v času dojenja:
- voda
- mineralna voda, ki vsebuje kalcij
- čaj
- sok (v skromnih količinah)
- mleko
Kaj naj bo na krožniku? Najprimernejša živila med dojenjem
Nosečnice in doječe matere stavite na raznoliko, hranilno bogato prehrano ter redne obroke. Priporočljiva je izbira svežih, sezonskih in lokalnih živil. V ospredju naj bodo:
- zelenjava in sadje, kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin,
- polnozrnata žita, kosmiči in krompir,
- mleko in mlečni izdelki, ki pomembno prispevajo k vnosu kalcija,
- pusto meso, perutnina in rdeče meso,
- manjše morske ribe, ki zagotavljajo omega-3 maščobne kisline in jod,
- kakovostna rastlinska olja (oljčno, repično, orehovo, laneno …),
- jajca in stročnice.
Kavo in pravi čaj je smiselno omejiti na manjše količine, gobe pa uživati le, če so sveže, dobro prepoznane in toplotno obdelane.
Ritem prehranjevanja in energijske potrebe
Priporočljivo je več manjših obrokov čez dan, saj to pomaga ohranjati stabilno raven energije. Energijske potrebe se v nosečnosti postopno povečujejo, med dojenjem pa se zaradi tvorbe mleka še dodatno zvišajo. Večina doječih mater ima dober tek in brez težav pokrije dodatne potrebe.
Hujšanje po porodu
Takoj po porodu ni priporočljivo hujšati, saj lahko to zmanjša količino mleka in vpliva na njegovo sestavo. Postopno vračanje na prednosečniško telesno maso je povsem normalno, vendar naj bo počasno in naravno. Z dojenjem se dnevno porabi približno 500 kalorij, zato vam bo to v pomoč pri izgubi teže, ki ste jo pridobili med nosečnostjo.
Vegetarijanska in veganska prehrana
Nekatere oblike vegetarijanske prehrane lahko ob premišljeni izbiri živil zadostijo potrebam nosečnice in doječe matere. Pri prehrani, ki izključuje vsa živila živalskega izvora, pa je tveganje za pomanjkanje ključnih hranil veliko. Brez ustreznih dopolnil lahko to resno ogrozi razvoj dojenčka, zato strokovne smernice tak način prehranjevanja pri dojenčkih in malčkih odsvetujejo.
Kaj vpliva na količino mleka?
Količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil. Največjo vlogo imajo pogostost dojenja, pravilna tehnika, praznjenje obeh dojk ter dovolj počitka in miru. Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka.
Ključna priporočila za doječe matere
- Jejte raznoliko in uravnoteženo: Vaša prehrana mora biti bogata z vitamini, minerali in drugimi hranili, da zagotovite optimalen razvoj dojenčka in svoje dobro počutje.
- Hidrirajte se: Pijte dovolj tekočine, predvsem vode, da ohranjate zadostno tvorbo mleka.
- Poslušajte svoje telo in otroka: Če opazite, da določena živila povzročajo težave, jih začasno izločite, vendar se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.
- Izogibajte se tveganjem: Pazite na živila, ki so lahko onesnažena ali mikrobiološko tvegana, ter na alkohol, kofein in nikotin.
- Ne omejujte se brez potrebe: Prehranske omejitve so potrebne le v primeru potrjenih alergij ali intoleranc. Izogibanje živilom iz strahu pred težavami ni priporočljivo.
Zavedanje o pomenu zdrave in raznolike prehrane je ključno za uspešno in zadovoljno dojenje, ki koristi tako materi kot otroku.