Nepravilnosti maternice v nosečnosti: Razumevanje, diagnoza in obravnava

Nepravilnosti v obliki ali strukturi maternice, čeprav redke, lahko predstavljajo pomemben izziv med nosečnostjo. Te anomali, ki so večinoma prirojene, vplivajo na sposobnost zanositve, donositve ter lahko povzročijo zaplete med nosečnostjo in porodom. Med te nepravilnosti sodijo maternične pregrade (septumi) in dvoroga maternica, ki se razlikujeta po svoji morfološki obliki in vplivu na reproduktivno zdravje. Razumevanje teh stanj je ključno za zagotavljanje optimalne oskrbe nosečnic in izboljšanje izidov nosečnosti.

Razumevanje materničnih nepravilnosti: Razlika med pregrado in dvorogo maternico

Maternica je organ, ki se med razvojem ploda razvije iz dveh cevi, ki se nato združita. Nepravilnosti nastanejo, kadar ta proces združevanja ali kasnejše izginjanje vmesne pregrade ne poteka povsem pravilno. Ko govorimo o nepravilnostih maternice, ločimo med maternično pregrado (septumom) in dvorogo maternico.

Če je maternica v svojem zgornjem delu zunaj in znotraj razcepljena v dva rogova, v spodnjem delu pa samo pregrajena, govorimo o dvorogi maternici. Ta oblika je posledica nepopolnega združevanja dveh Müllerjevih cevi med embrionalnim razvojem. Zunanja oblika maternice je v tem primeru spremenjena, saj ima dva vidna roga, ki se v spodnjem delu združita v enotno votlino, ki pa je lahko še vedno pregrajena.

Le pregrajena maternica pa je zunaj enotna in pravilne hruškaste oblike, njena notranjost oziroma maternična votlina pa je pregrajena. Pregrada je lahko popolna ali pa delna. Če je maternica deloma pregrajena le z majhno pregrado, jo imenujemo obokana maternica. V tem primeru je zunanji obris maternice normalen, vendar je notranja votlina delno zožena ali razdeljena s tkivno pregrado.

Maternične pregrade na zdravje ženske sicer ne vplivajo neposredno, vendar lahko bistveno vplivajo na potek nosečnosti.

Diagram materničnih nepravilnosti (dvoroga, pregrajena, obokana maternica)

Vpliv materničnih nepravilnosti na nosečnost

Že dolgo vemo, da večje maternične pregrade neugodno vplivajo na potek nosečnosti. Z lastnim raziskovalnim delom v Ljubljani na Ginekološki kliniki pa smo ugotovili, da tudi majhne pregrade, podobno kot večje, zelo pogosto povzročijo nosečnostne nepravilnosti. Ženske z veliko in majhno maternično pregrado praviloma nosečnost v več kot 70 odstotkih izgubijo kot naravni splav, če pa ženska ne splavi, je pogost prezgodnji porod - blizu 40 odstotkov vseh porodov pri ženskah s pregrajeno maternico. Ugoden potek prve nosečnosti pa ne izključuje neugodnega poteka v naslednji nosečnosti.

Čim bolj izrazita je razvojna nepravilnost maternice, tem večja je verjetnost za neugoden potek nosečnosti. Danes vemo, da je tveganje za neugoden potek nosečnosti močno povečano tudi pri ženskah z majhno pregrado ali tako imenovano obokano maternico. Prav raziskave so dokazale, da lahko tudi majhne razvojne nepravilnosti maternice neugodno vplivajo tako na zanositev kot tudi na potek nosečnosti. Možnosti za zanositev so pri večji pregradi sedemkrat, pri manjši pregradi pa dvakrat manjše. Verjetnost, da ženska splavi, pa je pri majhni pregradi 12-krat večja, pri večji pregradi pa kar 25-krat večja.

Pri ženskah z nepravilnostmi v maternici so težave prej pravilo kot izjema. To še posebej velja za dvorogo maternico. Življenje noseče ženske je le izjemoma ogroženo, predvsem zaradi zapletov pri porodu.

Vzroki in pogostost materničnih nepravilnosti

Dvoroga maternica in druge oblike nepravilnosti so prirojene razvojne nepravilnosti. Maternica in zgornji dve tretjini nožnice se pri plodu ženskega spola razvijeta iz dveh cevi. V predelu bodoče maternice in nožnice se cevi združita. Iz spodnjega predela skupne cevi se razvije v nožnica, iz zgornjega pa se razvije maternica. Vmesna pregradna stena nožnice in maternice do rojstva deklice navadno popolnoma zakrni in izgine. Zaradi nepravilnosti pri izginevanju pregrade lahko nožnica in maternica ostaneta delno ali popolnoma pregrajeni. Zaradi nepravilnosti pri nastanku in združevanju teh cevi in pri izginevanju njune vmesne pregradne stene lahko poleg omenjenih nastanejo še mnogotere druge razvojne nepravilnosti ženskih rodil. V nekaterih družinah so razvojne nepravilnosti maternice pogostejše. Dednostni dejavniki nastanka razvojnih nepravilnosti notranjih rodil so zapleteni in doslej še niso bili docela pojasnjeni.

Po približni oceni najdemo dvorogo maternico pri manj kot enem odstotku žensk, pregrajeno maternico pa pri dveh do treh odstotkih žensk. Obokana maternica je najpogostejša in najdemo jo pri približno petih odstotkih žensk.

Diagnostika materničnih nepravilnosti

Še nekaj let nazaj smo maternične nepravilnosti ugotavljali le s kontrastno rentgensko preiskavo, s katero smo lahko ugotovili le večje razvojne nepravilnosti maternice. Rentgensko preiskavo smo napravili le v primeru težav, kot so zmanjšana plodnost, vnovične spontane prekinitve nosečnosti, vnovični prezgodnji porodi in po porodih v medenični vstavi ter tudi po drugih porodniških zapletih.

Leta 1987 smo v ginekološko diagnostiko uvedli vaginalni ultrazvok, leta 1993 pa operativno histeroskopijo. Po uvedbi novih diagnostičnih postopkov in manj invazivnih kirurških tehnik je postalo možno razvojne nepravilnosti odkriti in odstraniti, še preden se pojavijo težave. Obenem je postalo možno odkriti in kirurško odstraniti tudi manjše maternične pregrade. Teh pred uvedbo ultrazvoka in histeroskopije nismo mogli ugotavljati, splošno mnenje pa je bilo, da manjše pregrade klinično sploh niso pomembne. Danes vemo, da so majhne pregrade v tako imenovani obokani maternici zelo pogosto tudi pomembna ovira pri normalni rodnosti ženske.

Prikaz ultrazvočnega posnetka maternične pregrade

Zdravljenje materničnih nepravilnosti

Zdravljenje materničnih nepravilnosti je odvisno od vrste in resnosti nepravilnosti ter od simptomov, ki jih povzroča.

Kirurško zdravljenje je praviloma uspešno pri pravilno izvedeni operaciji. Tako v pogledu zanositve kot tudi v pogledu uspešne donositve. Tveganje za neugoden potek nosečnosti se po pravilno izvedeni operaciji izenači s tveganjem pri zdravih ženskah. Verjetnost, da bo ženska rodila živega otroka po prenosu zarodkov v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo, je po odstranitvi maternične pregrade od 15- do 30-krat večja kot pri ženski, ki ji pregrade nismo odstranili. Večje razumevanje pomena materničnih nepravilnosti je marsikateri ženski omogočilo srečno materinstvo.

Za dvorogo maternico je klasični operativni poseg s prerezom trebušne stene še vedno potreben. Poseg poteka s tako imenovano Strassmanovo operacijo, s prerezom trebušne stene in maternice. Po takem posegu lahko ženska zanosi šele po šestih mesecih. Praviloma se po takih operacijah pri porodu odločimo za carski rez.

Pri ostalih oblikah pregrajene maternice so endoskopske, t.j. hiskopske operacije, popolnoma izpodrinile klasične operacije. Maternični vrat ustrezno razširimo, v maternično votlino uvedemo histeroskop, maternično votlino s pomočjo tekočine razširimo, nato pa endoskopsko potrdimo diagnozo in maternično pregrado elektrokirurško prekinemo. Poseg je kratek. Navadno ga izvršimo v kratki splošni anesteziji. Bolnico po enem dnevu ali še isti dan odpustimo v domačo oskrbo. Predpišemo ji mirovanje in en teden bolniškega staleža, ženska pa lahko brez skrbi zanosi en mesec po posegu. Ženske imajo po tej operaciji tudi vse možnosti za nekompliciran vaginalni porod.

Včasih je potrebna operacija, pri kateri s krožnim šivom okoli materničnega vratu poskusimo preprečiti prezgodnje odpiranje materničnega vratu. Ta poseg se lahko izvede tudi, če je ženska že zanosila, preden so ugotovili, da ima dvorogo maternico, in se sooča s težavami, kot so otrdevanje trebuha, špikanje in krči, ki so podobni menstrualnim.

Nosečnost z nepravilno maternico: Posebnosti in izzivi

Če je nosečnica zanosila, ne da bi vedeli za nepravilnost maternice, se lahko pojavijo specifične težave. Kot je omenjeno, je pri ženskah z nepravilnostmi v maternici večje tveganje za naravne splave in prezgodnje porode. V primeru, da se nosečnost nadaljuje, je lahko potrebno prilagojeno spremljanje in obravnava.

Kot je navedeno v enem od primerov, je lahko potrebna operacija s krožnim šivom okoli materničnega vratu, da se prepreči prezgodnje odpiranje. To se lahko zgodi, če ženska občuti otrdevanje trebuha, špikanje in krče, ki so podobni menstrualnim. V takih primerih, ko je maternica "pretrda" ali čutimo krče, je pomembno mirovanje, včasih pa se predpišejo tudi zdravila za umiritev maternice (kot sta Spasmex ali Estima) in injekcije za razvoj pljuč ploda, ki pomagajo pri pripravi na morebitni prezgodnji porod. Magnezij in Donat sta pogosto priporočena za lajšanje krčev in pomoč pri sprostitvi maternice.

Pomembno je poudariti, da trdota maternice sama po sebi ni vedno dejavnik tveganja za prezgodnji porod, če se ob tem maternični vrat bistveno ne skrajša in ne odpira. Stalno spremljanje dolžine in odprtosti materničnega vratu je ključno za oceno tveganja.

Histeroskopija

Drugo trimesečje nosečnosti in nepravilnosti maternice

V drugem trimesečju nosečnosti (od 13. do 26. tedna) se hormonske spremembe v organizmu nosečnice umirijo, bodoča mamica se duševno ustali, začuti mir in se začne notranje pripravljati na veliki dogodek. Medtem detece pod njenim srcem hitro raste ter se telesno vse bolj razvija. V tem obdobju je rast ploda že tako izrazita, da lahko mati začuti njegove gibe. Če ima ženska nepravilnost maternice, je lahko tveganje za prezgodnji porod ali druge zaplete že v tem obdobju prisotno, čeprav so pogosto bolj izraziti v poznejših fazah nosečnosti.

Običajno drugo trimesečje poteka mirneje, nosečnica lahko živi normalno življenje, vključno s spolnimi odnosi, gibanjem in rekreacijo, ob upoštevanju, da se s čim ne preobremeni. Kljub temu pa je v tem času lahko prisotno tudi zahrbtno vnetje slepiča, ki je med nosečnostjo običajno prikrito in ga je težko določiti, kar je lahko nevarno za mater in otroka. V tem času se lahko z ultrazvokom odkrijejo tudi morebitne razvojne napake pri zarodku.

Tretje trimesečje in bližajoči se porod

V tretjem trimesečju nosečnosti se maternica še naprej veča. Približno v 36. tednu doseže maternica nivo žličke. Pritiskati začne na organe v prsni votlini in na želodec. Nosečnica naj je večkrat na dan manjše obroke. Zaradi večjega trebuha se prebava upočasni. V tem obdobju lahko pride do napenjanja, saj plod pritiska na črevo. Pojavijo se lahko tudi nočni krči v mečih, ki so lahko posledica pomanjkanja magnezija, kar lahko poveča tveganje za prezgodnje popadke in predčasen porod. Bolečine v križu so pogoste zaradi preobremenjenosti hrbtnih mišic in vezi.

Bliža se porod, kar pomeni, da se lahko nosečnica odloči o načinu poroda. Zavedanje o nepravilnostih maternice je v tem času še toliko bolj pomembno, saj lahko vplivajo na potek poroda in zahtevajo poseben pristop. Na primer, pri dvorogi maternici se pogosto odločimo za carski rez.

V tem obdobju je pomembno tudi poznavanje znakov poroda, kot so popadki, odtekanje plodovnice in izločanje krvavo-sluzastega čepa. Če je plodovnica obarvana rjavo ali zeleno, je potrebna takojšnja medicinska pomoč, saj to lahko nakazuje na stisko pri plodu. V primeru, da plodovnica odteka pred 37. tednom nosečnosti ali je otrok manjše rasti, se svetuje prevoz porodnice v ležečem položaju ali s reševalnim vozilom, da se prepreči izpad popkovnice.

Medenično zdravje v času nosečnosti in po porodu

Čeprav niso neposredno povezane z obliko maternice, so nepravilnosti v medeničnem zdravju pogost problem med nosečnostjo in po porodu, kar lahko vpliva na celotno izkušnjo. Neravnovesje medenice in posledične bolečine na tem področju so pogost pojav. Razlogi za to vključujejo rast maternice, ki spreminja težišče telesa, ter delovanje hormona relaksina, ki zmehča vezi in sklepe, kar lahko vodi do nestabilnosti medenice. Porodne poškodbe in počasno okrevanje vezivnih tkiv dodatno prispevajo k tem težavam. Zato je pomembno, da se med nosečnostjo in po porodu posvetimo medeničnemu zdravju, vključno s pravilno držo, vajami za krepitev medeničnega dna ter po potrebi fizioterapijo ali manualno terapijo.

Zaključek

Nepravilnosti maternice, kot sta dvoroga maternica in maternične pregrade, predstavljajo pomemben vidik reproduktivnega zdravja žensk. Čeprav so prirojene, njihovo razumevanje, zgodnja diagnostika in ustrezno zdravljenje lahko bistveno izboljšajo možnosti za uspešno zanositev in donositev. Sodobne diagnostične metode, kot sta ultrazvok in histeroskopija, omogočajo natančno oceno in zdravljenje teh stanj, s čimer se zmanjša tveganje za zaplete med nosečnostjo in zagotovi bolj varno pot do materinstva.

tags: #trda #maternica #v #nosecnosti

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.