V času, ko nas nenehna histerija potrošništva vse bolj odriva od realnosti, pozabljamo na bistveno: da smo prebivalci osamljenega otočka, čudežnega Smaragdnega planeta, našega edinega doma sredi neizmernega kozmičnega oceana. Kot je nekoč ladja Meduza nasedla na čeri, se tudi mi nenehno zaletavamo v ideološke struge, ki nas oddaljujejo od resničnega pomena bivanja. Racionalizem je potisnil Boga vstran, na njegovo mesto pa postavil človeka in njegovo neomejeno voljo do moči, ki se kaže skozi malikovanje tehnike in denarja. Žrtev tega prevrata je neusmiljeno Narava. Vse bolj pa celo informacijska tehnologija odpravlja človeka in na tron postavlja Stroj, zaradi česar samooklicani gospodar sveta postaja suženj lastne stvaritve. Ali želimo postati le velike mravlje v globalnem mravljišču, ki se zdi kot globalno koncentracijsko taborišče? Moramo zavrniti malike sedanjosti, sicer bomo kot brodolomci na splavu Meduze prepuščeni sami sebi. Takrat na obzorju ne bo ladje rešitve. Ključnega pomena je, da si povrnemo vero v Smaragdni planet, saj gre za svetost življenja, za človeka samega. Zato živimo in pustimo živeti!
Umetnost preživetja v sodobnem svetu
Znanstvenik in okoljevarstvenik, znan kot "Ekolog Komat", s svojo novo knjigo, ki izhaja ob koncu novembra, nadaljuje svoje raziskovanje sodobnih izzivov človeštva. Njegova najnovejša dela, ki se tokrat nahaja pod naslovnico fascinantne Gericaultove slike iz leta 1819, razpira umetnost preživetja. Na prvi pogled se zdi ta ideja absurdna, saj statistični podatki nam dopovedujejo, da tako lahko kot danes še nikoli ni bilo preživeti. To dokazujeta rekordno število zemljanov in njihova življenjska doba, ki v povprečju naglo narašča. Zakaj bi torej potrebovali posebno sposobnost, kot je umetnost preživetja? Ali nam ne zadoščajo genska dediščina, obilje hranil in medicinske storitve?
Kljub temu pa se soočamo z vse večjim pojavom alergij, epidemij, rakavih obolenj, diabetesa, bolezni ožilja, depresij in drastičnim upadom plodnosti. Človek se spreminja v bolnika. Preprosto: si to, kar ješ! Industrijska hrana je osiromašena, polna pesticidov in hormonskih motilcev. Hrana lahko spremeni naš epigenom. Podatki so šokantni, celo tam, kjer jih ne bi pričakovali: v 97 odstotkih špinače s trgovinskih polic so ostanki pesticidov, podobno velja za jabolka, breskve, zeleno, grozdje, paradižnik, papriko, jagode, češnje itd. Še bolj zlovešče je dejstvo, da v vrtcih hišniki vestno preganjajo plevel z glifosatom, ki povzroča levkemijo.
Knjiga Ekologa Komata v bralcu prebuja čuječnost. Ta pa terja permanentno branje izsledkov okoljskega monitoringa, poznavanje biologije, sposobnost kritične presoje konkretnih postopkov oblasti in medijskega poročanja. Pozidava plodne zemlje in uničevanje vodnih virov nista oddaljena medijska vest, ampak dejstvo, ki peklensko zadeva slehernika. Vendar avtor ne napeljuje na paranojo, temveč na aktivno bivanje, ki v temelju spreminja navade, spodbuja upornost, obenem pa ponuja tudi veselje onkraj ponudb trgovin in industrije prostega časa - torej umetnost preživetja.
Odziv na Gericaultovo mojstrovino: Bogdan Čobal in "Splav Meduze"
V Galeriji Instituta Jožef Stefan se je premierno predstavil akademski slikar Bogdan Čobal z novim ciklom "Splav Meduze". Mariborski umetnik, nekdanji profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, je s tem ciklom ustvaril pendant slavni sliki Theodora Gericaulta iz leta 1819. Gericaultova slika, ki je na pariškem salonu leta 1819 razstavila resnični dogodek, tragedijo brodolomcev s fregate Meduza, je bila za tisti čas izjemno kontroverzna. S svojo sliko je Gericault kritiziral oblast ter nehumano ravnanje izbrancev in kapitana ladje, ki so rešili sebe, 149 preostalih potnikov pa prepustili na milost in nemilost pobesnelemu morju. Preživelo je le petnajst ljudi. Da bi bil čim bolj avtentičen, se je slikar pred začetkom dela pogovarjal z nekaterimi od preživelih. Pretresljiva slika je tako postala simbol klica trpečih in prizadetih ljudi.
Čeprav je Gericaultova slika zaznamovana z bolečo temno svetlobo, je pri Čobalu prevladala presvetljena in ugasla modrina. Njegovo sporočilo je, da narava ni hudobna, valovi in vetrovi nam niso v pogubo. Hkrati pa je Čobal v svoje delo vnesel aktualne dogodke 21. stoletja, realizem v obliki likovnih citatov, in tako neposredno potrkal na vest slehernika. Ladje in čolne, polne ljudi, slike beguncev, ki bežijo pred vojnami, lakoto in terorjem, mediji objavljajo vsak dan. Kako bi lahko bil človek ravnodušen? S tem ciklom se Čobal angažirano vključuje v aktualno problematiko in ustvarja trajen dokument tragedije, ki se je ne bi smeli navaditi in postati nanjo ravnodušni. V likovnem smislu je ohranil svoj značilni rokopis, tanke nanose barvnih plasti, mehke barvne prehode, drugje pa močne sledi s premišljenimi geometrijskimi intervencijami kot prostorskimi opredelitvami in iluzionističnimi pomagali.
Čobal ima tudi sam izkušnje z begom. Leta 1942 se je rodil v srbskem Zrenjaninu, kamor so nacisti pregnali njegovo svobodomiselno družino. Po vojni so se vrnili domov, v Maribor. Gericault je na sliki prikazal trenutek, ko nesrečni brodolomci na horizontu zagledajo ladjo in obupano kličejo na pomoč. Čobal je ob odprtju razstave, ki je pritegnila lepo število obiskovalcev, opozoril na iztegnjeno roko, ki izraža hrepenenje človeka, da se vendarle zanj dobro izteče. Hkrati pa po njegovem mnenju ta roka predstavlja tudi strah pred begunci. "Toda tega nas ne sme biti strah. Dejstvo je, da je nomadstvo zmeraj bogatilo civilizacije," je še dodal avtor. Razstava v Mariboru je bila na ogled do 20. avgusta.
Brodolomci na splavu Meduze: nadaljevanje in pot naprej
Knjiga "Brodolomci na splavu Meduze" predstavlja nadaljevanje uspešnice "Potniki na ladji norcev" in napoveduje tretji del, ki naj bi pokazal pot v rešitev - novo družbo na novih, pravičnih temeljih. Ta vsebina je bila tudi v središču javnega predavanja, ki je bilo organizirano v sredo, 24. oktobra 2018, ob 18. uri. Prireditev je organiziralo društvo Živ Aktiv (Živo Tkivo) v sodelovanju z UP, podprl pa jo je sklad Živeti s pristaniščem Luke Koper.
V kolofonu leve strani spletne knjigarne Buklina je navedeno, da knjige zaradi različnih vzrokov ni možno kupiti. Za več informacij se je treba obrniti na založbo ali v drugo knjigarno.
Govor o knjigi Marije Mojce Vilar Založnik poudarja, da smo ob vsiljeni histeriji potrošništva pozabili na bistvo. Racionalizem je potisnil Boga vstran in v središče postavil človeka ter njegovo voljo do moči skozi malikovanje tehnike in denarja, pri čemer je žrtev Narava. Informacijska tehnologija sedaj odpravlja človeka in na tron postavlja Stroj. Samooklicani gospodar sveta tako postaja suženj lastne stvaritve. Vprašanje, ali želimo postati velike mravlje v globalnem mravljišču, ki spominja na koncentracijsko taborišče, je pereče. Moramo zavrniti malike sedanjosti, sicer bomo kot brodolomci pahnjeni na splav Meduze, kjer na obzorju ne bo ladje rešitve. Ključnega pomena je vrniti vero v Smaragdni planet, saj gre za svetost življenja in za človeka samega. Zato je pomembno živeti in pustiti živeti.
Peter Godfrey-Smith, avtor, ki ga omenjajo v kontekstu knjige, ponuja ceno 22,41 € ob popustu od 24,90 €, kar predstavlja prihranek 2,49 €.
Ta članek, ki je bil objavljen v reviji MLADINA, št. 48, 30. 11. 2018, prinaša širši vpogled v tematiko. Bernard Nežmah v svojem prispevku poudarja, da Ekolog Komat s svojo tematiko sledi ustaljenemu ritmu izdajanja novih knjig. Tokratna izdaja se poglobljeno ukvarja z umetnostjo preživetja, kar je kljub na videz paradoksalno ugodnim statistikam preživetja v sodobnem svetu, vse bolj relevantno. Zavedanje o tem, kaj jemo, vpliv okolja na naše zdravje in kritična presoja informacij postajajo ključni za ohranjanje zdravja in kakovostnega življenja. Knjiga spodbuja k aktivnemu bivanju in spremembi navad, ki vodijo k bolj trajnostnemu in izpolnjenemu življenju, onkraj potrošniške ponudbe.
tags: #knjiga #brodolomci #na #splavu #meduze