Dojenje je naraven in ključen proces za zdrav razvoj otroka, ki prinaša koristi ne le za malčka in mater, temveč tudi za širše okolje. Vendar pa se v sodobni družbi porajajo vprašanja o dolgotrajnem dojenju, zlasti po prvem letu starosti, in o njegovem vplivu na zdravje otroka, vključno z razvojem zobovja. Hkrati pa je dojenje tudi okoljsko zavedno dejanje, ki zmanjšuje naš ogljični odtis v primerjavi s proizvodnjo in uporabo mlečnih nadomestkov. Ta članek bo podrobno raziskal večplastni vidik dojenja večjih otrok, od njegovih temeljnih koristi do specifičnih izzivov in priporočil.
Dojenje kot temelj zdravja in okoljske odgovornosti
Svetovna zveza za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action - WABA) s svojimi aktivnostmi, vključno s Svetovnim tednom dojenja, poudarja pomen spodbujanja, ohranjanja in omogočanja dojenja. Slogan »Podprimo dojenje za zdravje planeta« nazorno osvetljuje, kako dojenje prispeva k dobrobiti otroka in matere, hkrati pa pozitivno vpliva na okolje. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi spoštovanje do časa in truda, ki ga terja posvečanje temu naravnemu procesu.
Dojenje je okoljsko zavedno delovanje. V primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki ima številne prednosti z vidika varovanja okolja. Proizvodnja mlečnih nadomestkov namreč negativno vpliva na okolje in prispeva k podnebnim spremembam v vseh fazah: od kmetijske pridelave (poljedelstvo in živinoreja), proizvodnje izdelka, embaliranja in distribucije, do končne oblike hrane v otroški steklenički. Poleg tega so potrebni še proizvodnja in distribucija stekleničk, cucljev in druge opreme, ter energija in materiali za varno pripravo mlečnega nadomestka. Neutemeljena ali pretirana raba mlečnih nadomestkov je v nasprotju z naravnanostjo k varovanju okolja. Nasprotno pa dojenje ne zahteva nobenih drugih virov razen dodatne hrane za mater in njenega časa oziroma posvečanja dojenju.
Dojenje: Ključne koristi za otroka in mater
Materino mleko je dragocen vir za dobro otroka. Zagotavlja energijo, hranila in tekočino, ki so ključni za rast in razvoj dojenčka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča izključno dojenje v prvih šestih mesecih otrokove starosti. Novorojenčka je priporočljivo pristaviti k prsim v prvi uri po rojstvu, izključno dojiti do šestega meseca starosti in nato nadaljevati z dojenjem do drugega leta otrokove starosti ali dlje, ob hkratnem uvajanju ustrezne in varne dopolnilne mešane hrane.
Dojenje prinaša tudi pomembne dolgoročne učinke na zdravje tako za ženske kot za otroke. Pri ženskah znižuje tveganje za raka na prsih in jajčnikih ter povišan krvni tlak. Če si ženska želi dojiti in dojenje poteka brez večjih težav, to krepi njeno duševno zdravje. Pri otrocih dojenje pomaga pri obrambi pred okužbami, znižuje pojavnost hujših drisk, zmanjšuje tveganja za bolezni dihal in vnetja srednjega ušesa ter preprečuje karies. Omogoča skladen telesni razvoj in pravilno razporeditev zobovja. S tesnim telesnim stikom in neposrednim očesnim stikom pa dojenje prispeva k otrokovim občutkom varnosti in zaupanja, kar mu prinaša pomembne psihične in razvojne prednosti.
Zobozdravstveni vidiki dojenja večjih otrok
Karies v zgodnjem otroštvu je skrb, ki se lahko pojavi tudi pri dojenih otrocih, zlasti pri tistih, ki se veliko dojijo ponoči, ko imajo že izrasle zobe. Čeprav materino mleko vsebuje minerale in beljakovine, ki delujejo zaščitno proti kariesu, je pomembno razumeti, da vsebuje tudi sladkorje, predvsem laktozo oziroma mlečni sladkor. Čeprav je laktoza med enostavnimi sladkorji najmanj kariogena, lahko v neugodnih pogojih - kot so nepravilna ustna higiena izraslih zobkov, prisotnost številnih bakterij in odsotnost fluoridov - pripomore k razvoju kariesa.
Zato je dolgotrajno dojenje, še posebej dojenje ponoči po prvem letu starosti, povezano z večjim tveganjem za karies. Vendar pa je treba poudariti, da na razvoj te bolezni vplivajo tudi drugi dejavniki. Strokovnjaki, ki so raziskovali te vplive, trdijo, da z zobozdravstvenega stališča ni potrebno odsvetovati dolgotrajnega dojenja, če se izvajajo ustrezni preventivni ukrepi. Ti vključujejo dobro ustno higieno takoj, ko izrastejo prvi zobje, primeren vnos fluoridov ter zdravo in uravnoteženo prehrano otroka z čim manj dodanega sladkorja.
Preventivni ukrepi za ohranjanje ustnega zdravja
Ključnega pomena za preprečevanje kariesa pri dojenih otrocih, ne glede na njihovo starost, je dosledna ustna higiena. Takoj ko izrastejo prvi mlečni zobje, je treba začeti z rednim ščetkanjem zob, vsaj dvakrat dnevno, z majhno količino zobne paste z vsebnostjo fluorida, ki ustreza otrokovi starosti. Uporaba mehke zobne ščetke in pravilna tehnika ščetkanja sta nujna.
Pomembno je tudi zagotavljanje primernega vnosa fluoridov. To lahko vključuje uporabo fluorirane zobne paste, v nekaterih primerih pa tudi dodajanje fluoridov v obliki kapljic ali tablet, vendar le po priporočilu zdravstvenega strokovnjaka. Redni preventivni pregledi pri otroškem zobozdravniku ali ustnem higieniku so bistveni. Ti pregledi nudijo odlično priložnost za starše, da se pogovorijo s strokovnjakom, postavijo vprašanja v zvezi z dojenjem in ohranjanjem ustnega zdravja ter pridobijo nasvete za zagotavljanje pravilnega razvoja in preprečevanje kariesa. Že v šolah za starše je pomembno opozarjati na pomen spodbujanja dojenja tudi z vidika zobozdravstva. V Sloveniji si prizadevamo, da bi prvi obisk pri otroškem zobozdravniku potekal med 8. in 12. mesecem otrokove starosti.
Podpora dojenju v različnih življenjskih obdobjih
V Sloveniji si prizadevamo za spodbujanje dobrih praks dojenja, varovanje pred pretirano promocijo mlečnih nadomestkov in spodbujanje prehranjevanja otrok s sveže pripravljeno, pestro, mešano in lokalno pridelano hrano. Ti ukrepi prinašajo prednosti za zdravje otrok, družin in planeta.
Vendar pa je dojenje pogosto napačno razumljeno kot samoumevna ali zgolj materina dolžnost. Od žensk se nemalokrat pričakuje, da bodo dojile ne glede na okoliščine. Pri tem pa se podcenjujejo številni dejavniki, ki ženskam dojenje otežujejo, preprečujejo ali onemogočajo. Te ovire so lahko različne: pomanjkljive ali napačne informacije, znanja in spretnosti, osebnostne lastnosti, kot sta sramežljivost ali pomanjkanje samozavesti, delovne in študijske obveznosti, časovne ovire, pomanjkanje podpore partnerja, družine ali prijateljev, neustrezne prakse obporodne skrbi, ki motijo fiziološke procese, ter kulturna pričakovanja, da naj bo dojenje »nevidna« in zasebna dejavnost.
Na srečo je večino teh ovir mogoče premostiti ali razgraditi z ustrezno podporo. V Sloveniji delujeta dve organizaciji, ki ponujata strokovno pomoč: mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC) preko spletne strani www.dojenje.org in La Leche League Slovenija (LLL Slovenija) preko www.dojenje.net.
Posebnosti dojenja v času pandemije in pri nedonošenčkih
V izrednih razmerah, kot je bila pandemija COVID-19, je še posebej pomembno posvetiti pozornost ranljivim družinam z dojenčki. Ne glede na način hranjenja morajo otroci prejemati ustrezno prehrano. V takih okoliščinah matere in starši pogosto potrebujejo dodatno podporo in pomoč. Aktualne informacije o dojenju v času epidemije so bile na voljo na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Materino mleko je prepoznano kot primerno hranilo za vse otroke, zlasti pa ima neprecenljivo vlogo pri hranjenju nedonošenčkov. Nedonošenčki so namreč posebna skupina z zelo različnimi potrebami glede hranil in imunološke zaščite. Žensko mleko mater, ki so prezgodaj rodile, ima pogosto višjo vsebnost beljakovin in številnih bioaktivnih molekul v primerjavi z mlekom mater, ki so rodile ob roku. Materino mleko izboljšuje rast in nevrološki razvoj ter zmanjšuje tveganje za nastanek nekrotizirajočega enterokolitisa in pozne sepse, zato mora biti prva hrana nedonošenih otrok.
Kljub dokazanim prednostim se matere nedonošenčkov pogosto soočajo s številnimi ovirami, zaradi česar so ti otroci manj pogosto dojeni. Obstaja tudi zmotno prepričanje, da je umetno mleko enako ali celo boljše od materinega. Vendar pa znanstveni dokazi jasno kažejo, da je materino mleko idealno za zgodnje hranjenje nedonošenčkov, saj pomaga pri preprečevanju okužb, izboljšuje rast in razvoj možganov ter zmanjšuje tveganje za številne zaplete, povezane s prezgodnjim rojstvom.
Prvi podoj in pravilno pristavljanje
Prvi podoj v »zlati« uri po porodu je ključen za povezovanje med materjo in otrokom ter za stabilizacijo otrokovih telesnih funkcij. Če je porod potekal naravno in je otrok donošen, je novorojenček v prvih urah pogosto buden in pripravljen na prvo hranjenje. Pristavljanje k dojki je priporočljivo, saj poleg sprožitve popadkov ob iztiskanju posteljice pomaga materinemu telesu sprožiti proces nastajanja mleka.
Če stik »koža na kožo« po porodu ni možen takoj, to ni razlog za skrb, saj naj bo ta oblika povezovanja del vsakdana. Več fizičnega in čustvenega povezovanja kot je otrok deležen, večje so možnosti za uspešno dojenje in optimalen razvoj. Novorojenčki so ob rojstvu opremljeni z močnimi refleksi, ki jim pomagajo pri sesanju. Z vonjem in barvo bradavice ter areole lahko instinktivno najdejo dojko. Hranijo se s kolostrumom, ki je bogat s hranili in protitelesi.
Pri pristavljanju novorojenčka je pomembno zagotoviti ustrezen položaj, da se otrok pravilno prisesa. Usta naj bodo široko odprta, spodnja ustnica naj zajema večji del kolobarja. Otrokov spodnji del telesa in prsni koš naj bosta v kotu 90 stopinj, kar mu omogoča najboljšo možnost za sesanje in požiranje mleka. Pomembno je, da ima pri nosu dovolj prostora za dihanje, ustnici pa naj bosta uvihani navzven. Materino telo mora nuditi oporo, blazine pa lahko pomagajo pri udobnem položaju. Prvo pristavljanje ni vedno popolno, zato sta potrpežljivost in sodelovanje ključnega pomena.
Vpliv carskega reza na dojenje
Delež carskih rezov se je v zadnjih desetletjih po svetu povečeval. Čeprav se v Sloveniji trend naraščanja umirja, je še vedno več kot petina otrok rojenih s carskim rezom. Pogostnost dojenja je po carskem rezu pogosto nižja kot po vaginalnem porodu. K temu prispevajo številni dejavniki, povezani z okrevanjem matere, stresom in bolečino po posegu, kar lahko oteži vzpostavitev laktacije in navezovanje stika z otrokom.
Po carskem rezu sta mati in novorojenček pogosto ločena, kar lahko vpliva na sproščanje hormonov pri obeh in oteži vzpostavitev prvega stika ter dojenja. Vendar pa matere po carskem rezu lahko dojijo enako uspešno kot tiste, ki so rodile vaginalno. Ključnega pomena je omogočiti in spodbujati takojšen ali zgodnji stik kože na kožo, ko je mati budna in odzivna. Področno anestezijo (epiduralno ali spinalno) je v primerjavi s splošno anestezijo bolj priporočljiva, saj mati ostane budna in lahko sodeluje pri porodu ter takoj po njem naveže stik z otrokom in prične z dojenjem. Materam po carskem rezu je treba nuditi dodatno podporo in pomoč pri vzpostavljanju dojenja, saj lahko ta proces zahteva več truda.
Dojenje večjih otrok: Skrb za zobovje in nadaljevanje podpore
Dojenje večjih otrok, ki se nadaljuje po prvem letu starosti, zahteva poseben poudarek na ustni higieni. Zobozdravniki poudarjajo pomen rednega ščetkanja zob in ustreznega vnosa fluoridov. Dolgotrajno dojenje, zlasti ponoči, lahko poveča tveganje za karies, vendar je to tveganje ob ustrezni negi zob in zdravi prehrani obvladljivo.
Preventivni pregledi pri zobozdravniku so ključni, saj omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih težav in nudijo priložnost za pogovor o specifičnih vprašanjih, povezanih z dojenjem in ustnim zdravjem otroka. Strokovnjaki poudarjajo, da je podpora dojenju naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema. Omogočanje dobrih praks dojenja pomeni investicijo v dobrobit otrok, družin in prihodnosti planeta.