Dojenje je eden najlepših in najbolj naravnih načinov povezovanja med materjo in otrokom. Vendar pa se z dojenjem pogosto porajajo številna vprašanja, zlasti glede prehrane doječe matere in uvajanja goste hrane pri dojenčku. Ena izmed pogostih dilem zadeva vključevanje gozdnih sadežev v prehrano. Ta članek ponuja celovit pregled informacij o dojenju, prehrani doječe matere in uvajanju goste hrane, s poudarkom na gozdnih sadežih.
Razumevanje procesa dojenja
Dojenje je dinamičen proces, ki se začne že pred rojstvom otroka. Prvo mleko, ki ga dojenček prejme po porodu, je kolostrum, pogosto imenovano tudi "tekoče zlato". Kolostrum je bogat z beljakovinami, vitamini, minerali in imunoglobulini, ki so ključni za izgradnjo otrokovega imunskega sistema. Zaradi svoje visoke koncentracije hranil je že v majhnih količinah izredno blagodejen za novorojenčkov želodček.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja, saj dojenčku zagotovi vse potrebne snovi za rast in razvoj. Po dopolnjenem šestem mesecu starosti se priporoča nadaljevanje dojenja ob ustrezni dopolnilni prehrani vse do starosti dveh let ali dlje, če si tako želita mati in otrok.
Ključnega pomena pri dojenju je pogosto in učinkovito sesanje. Vedno se takoj odzovite na otrokove subtilne znake, da bi se dojil. Dojenček začne kazati znake že veliko prej, preden prične jokati. Spremeni se njegovo dihanje, začne se oglašati, pretegovati, odpirati usta, obračati glavico, iskati … Takoj ga pristavite! Otrokove glavice nikdar ne potiskajte v dojko in mu dojke ne tiščite v usta. Bradavico usmerite pod nosek ali ga z njo pobožajte po zgornji ustnici, ličku in nekoliko počakajte. Lahko iztisnete tudi kapljico mleka. Sesalci smo rojeni, da sesamo! Zaupajte svojemu otroku, dajte mu čas. Če se boste takoj odzvali, boste mirnega dojenčka pristavili veliko lažje in po potrebi korigirali položaj pri dojenju. Jokajoč otrok je lahko tako razburjen, da bo dojenje morda celo zavračal, čeprav je zelo lačen. Ne glejte na uro, opazujte otroka. Povsem normalno je, da vedno najprej ponudite tisto dojko, za katero imate občutek, da je bolj polna. Dojenčkom je všeč, da teče. Tako so bolj motivirani za dojenje. Ko se požiranje na eni strani upočasni oz. ko tudi to ne »vžge« več, zamenjajte stran in vajo ponovite. Med dojenjem večkrat zamenjajte stran. Prepogosto dojenje ne obstaja! Če otrok ne sesa učinkovito, ne dobiva mleka, zato je lahko pristavljen 24 ur na dan in nič ne pomaga. Za človeške mladičke je značilno, da se dojijo pogosto - pa ne zgolj zato, ker je materino mleko hitro in lahko prebavljivo, temveč ker potrebujejo stik z mamico. Števila ali trajanja podojev ne omejujemo! Večina otrok nikdar ne vzpostavi predvidljivega urnika hranjenja.
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Prehrana doječe matere: Temelj zdravja
Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje.
Matere naj v obdobju dojenja čim bolj upoštevajo prehranska priporočila, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Uživanje pestre in raznolike hrane lahko pozitivno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo namreč edinstveno priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično popije več mleka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
V obdobju dojenja se odsvetuje uživanje alkoholnih pijač in kajenje. Priporoča se zmerna telesna aktivnost. Kavo je priporočljivo omejiti na največ dve skodelici na dan.
Uvajanje goste hrane in gozdni sadeži
Uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane se običajno prične po dopolnjenem 4. mesecu, vsekakor pa pred dopolnjenim 6. mesecem starosti. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko namreč ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
Kdaj uvajati gozdne sadeže?
Gozdni sadeži, kot so jagode, maline, borovnice, robide in brusnice, so bogati z vitamini, antioksidanti in vlakninami. Vendar pa spadajo med živila, ki lahko povzročijo alergične reakcije. Zato je pri njihovem uvajanju potrebna previdnost.
- Od 4. do 6. meseca starosti: V tem obdobju se priporoča uvajanje enostavnih zelenjavnih in sadnih kaš iz manj alergenih živil, kot so jabolka, hruške, bučke, korenček, krompir.
- Od 5. do 7. meseca starosti: Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah. Priporoča se začetek s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem. Če dojenček ne prenaša korenčka, mu lahko ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Količino zelenjave postopno povečujemo. Po približno tednu dni uvajanja zelenjave preidemo na kombinirane kaše, kot je korenčkovo-krompirjeva kaša.
- Od 6. do 8. meseca starosti: Postopoma se uvajajo mlečno-žitne kaše z dodatkom pretlačenega sadja. V tem obdobju se lahko začne uvajati tudi sadje, kot so banane (ki pa so zelo sladke, zato jih je priporočljivo kombinirati z manj sladkim sadjem), marelice, breskve, nektarine.
- Od 7. do 9. meseca starosti: Uvajamo žitno-sadne kaše. V tem obdobju se lahko postopoma začnejo uvajati tudi gozdni sadeži, vendar z veliko previdnostjo in v majhnih količinah. Priporočljivo je, da se z uvajanjem gozdnih sadežev počaka do dopolnjenega prvega leta starosti otroka, še posebej če obstaja povečano tveganje za alergije v družini. Če se odločite za zgodnejše uvajanje, začnite z majhno količino borovnic ali malin, ki so manj alergeni kot jagode. Vedno spremljajte otrokovo reakcijo.
- Po 10. mesecu starosti: Ko dojenček že dobro prenaša različna živila, se lahko postopoma uvajajo bolj kompleksne kombinacije. Pri uvajanju novih živil, še posebej tistih, ki vsebujejo alergene, je pomembno, da se jih uvaja postopoma in v majhnih količinah.
Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Kožni stik in podpora dojenju
Kožni stik je izredno pomemben pri vzpostavljanju vezi med materjo in otrokom ter pri spodbujanju dojenja. Če je otrok zaspan ali nezainteresiran, ga slečemo do pleničke (tudi bodi in ostalo odstranimo, saj ga lahko pokrijete oz. ga boste greli tudi s svojim telesom). Udobno se namestite, da ga boste imeli pri sebi in bo blizu prsi. Ta bližina in toplina lahko zelo pripomoreta k uspešnemu dojenju.
Pomembnost učinkovite podpore
Včasih je dojenje in življenje z dojenčkom drugačno, kot smo si predstavljali. Če dojenje ne poteka, kot bi si želeli, je pomembno poiskati strokovno pomoč. Uporaba dude ni dobra ideja, saj dojenčku daje lažen občutek sitosti. Če je potrebno dohranjevanje, dojenčku, ki se pristavlja na prsi, dodatka ne dajajte po steklenički, temveč na način, ki ne moti dojenja - na primer po cevki ali žlički.
Če mati doji, a ima premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep, po posvetu v otroški posvetovalnici, naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice. Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar zaradi medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali ne želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. Pomembno je, da se v takšnih primerih mati ne počuti krivo, saj je dojenje le en del materinskega vedenja.
Koristi dojenja za vse
Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki (dojenčki, hranjenimi po steklenički z mlečno formulo). Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem. Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime.
V primeru, da naletite na kakršnokoli težavo pri dojenju ali uvajanju goste hrane, ne skrbite preveč. Poiščite pomoč pri strokovnjakih, preberite nasvete ali se posvetujte z drugimi izkušenimi starši.